Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Zaposlovanje in Sociala

Številčnejša in boljša delovna mesta ter enake možnosti sta gesli evropske politike zaposlovanja in socialne politike. Unija stremi k temu, da bi bil vsak posameznik ustrezno opremljen za prilagajanje spremembam v gospodarstvu, temelječem na znanju. Zaposlovanje in socialna politika sta tudi bistveni sestavni del "lizbonske strategije", tj. političnega okvira EU za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

Zaposlovanje

Prost pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena temeljnih svoboščin notranjega trga EU. Pravica do prostega gibanja znotraj EU zadeva delavce, študente, upokojence in nasploh na vse državljane EU ter njihove družinske člane (ne glede na državljanstvo). Vendar je za področje prostega gibanja delavcev uvedeno 7-letno prehodno obdobje med Slovenijo in 15 starimi članicami EU, medtem ko med državami, ki so vstopile v EU leta 2004, velja prost pretok oseb, vključujoč prost pretok delovne sile.

Dostop slovenskih državljanov na evropski trg delovne sile

Slovenski državljani imajo tako prost dostop do trga dela in lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirajo za prosta delovna mesta v državah članicah Evropske unije, ki so se pridružile Uniji s 1. majem 2004, to so Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška, med ostalimi članicami Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) pa v Grčiji, Finski, Irski, Islandiji, Italiji, Portugalski, Španiji, Švedski, Veliki Britaniji ter v Luksemburgu. Od začetka leta 2007, ko sta se državi pridružili Skupnosti, pa tudi v Romuniji in Bolgariji. Za zaposlitev v omenjenih državah slovenski državljani ne potrebujejo delovnega dovoljenja.

Slovenski državljani nimajo prostega dostopa do trga dela v državah članicah EU in EGP, ki uveljavljajo tako imenovano prehodno obdobje na področju prostega pretoka delavcev, in sicer v: Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, Liechtensteinu, na Danskem in Norveškem. Ker te države še niso odprle trga dela za slovenske državljane, je za zaposlitev v teh državah praviloma potrebno pridobiti delovno dovoljenje, skladno z nacionalno zakonodajo posamezne države. Pri tem gre poudariti, da je delovno dovoljenje laže pridobiti za zaposlitve v poklicih oziroma sektorjih, kjer določenega kadra primanjkuje.

Zaposlovanje v Evropi

Pred zaposlitvijo v državah članicah EU in EGP je priporočljivo pridobiti vse potrebne informacije o zaposlitvenih postopkih v posamezni državi. Informacije so dostopne na spletnih straneh EURES (European Employment Service), ki združuje omrežje javnih služb za zaposlovanje, posreduje informacije o možnostih za zaposlovanje v drugih državah članicah in iskalcem zaposlitve pojasnjuje, kaj potrebujejo za vstop na trg dela. Na njihovih spletnih straneh so objavljena prosta delovna mesta delodajalcev, ki iščejo kandidate z območja ene ali več držav EU, ter življenjepisi iskalcev zaposlitve.

Zaposlovanje v administraciji Evropskih skupnosti

Slovenskim državljanom je namenjeno določeno število delovnih mest v institucijah EU, ki jih razpisuje Urad za izbiro osebja evropskih skupnosti (EPSO). Vsakokraten razpis je objavljen na spletnih straneh omenjenega urada. Za delo v ustanovah in misijah EU je treba opraviti poseben preizkus znanja (fr. concours). V sklopu institucij, medinstitucionalnih organov, agencij ter ostalih decentraliziranih telesih EU je bilo sredi leta 2007 zaposlenih 409 slovenskih državljanov.

Opravljanje storitev

Na področju prostega pretoka storitev načeloma ni prehodnega obdobja. To pomeni, da lahko slovenska podjetja v državah članicah EU in EGP opravljajo storitve s svojimi napotenimi delavci. Izjemi sta Nemčija in Avstrija, ki sta na nekaterih področjih že leta 2004 uveljavili prehodno obdobje. Več informacij je dostopnih na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Evropski socialni sklad

Evropski socialni sklad je strukturni sklad Evropske unije, ki so namenjeni zmanjševanju razvojnih razlik med regijami in doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja. V tem okviru Evropski socialni sklad podpira pospeševanje zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU.

Evropski socialni sklad zagotavlja evropska sredstva, ki omogočajo, da se v Sloveniji v programe zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja vključijo brezposelne osebe kot tudi zaposleni v podjetjih. Evropski socialni sklad tako prispeva k povečanju zaposlitvenih možnosti ljudi, k njihovemu zaposlovanju, izboljšanju veščin in spretnosti, potrebnih na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, ter k dvigu izobrazbe in poklicne usposobljenosti prebivalcev Slovenije.

Program PROGRESS

Leta 2006 je EU ustanovila program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost, imenovan Progress. Program finančno podpira projekte na področjih: zaposlovanje, socialna zaščita in vključevanje, delovni pogoji, nediskriminacija in raznolikost ter enakost spolov.

Sociala

Sistemi socialne varnosti v posameznih državah EU so odraz posebnih tradicij, socialnega razvoja in kulturne dediščine in so urejeni z nacionalnimi zakonodajami. Države članice medsebojno usklajujejo svoje politike in sicer po načelu, da bi moral vsak posameznik imeti pravico do socialnih prejemkov, ki:

  • zagotavljajo zaščito in obenem omogočijo opravljanje dela kjer koli je to mogoče s finančno privlačnejšega vidika; 
  • zagotavljajo pokojnine in kakovostno zdravstveno varstvo po zmernih stroških;
  • spodbujajo socialno vključenost in pomagajo v boju proti revščini.

Pravice iz sistemov socialne varnosti posamezne države članice pridobivajo državljani EU praviloma pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. Za pridobitev posamezne pravice morajo torej biti izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo dotične države članice.

Povezave

Trg dela v Sloveniji

Trg dela v EU

Priznanje kvalifikacij