Javno mnenje

6. februar 2008
Eurobarometer 68 - Predsedovanje Slovenije Svetu EU je pomembno
Podpora Slovencev Evropski uniji in evropskim projektom ostaja visoka in podobna rezultatom izpred leta dni, ugotavlja jesensko nacionalno poročilo Eurobarometer za Slovenijo. Slovenci ohranjajo visoko zaupanje v EU in evropske institucije, razumejo delovanje Unije in se počutijo dobro obveščene o evropskih zadevah. V primerjavi z rezultati pomladnega Eurobarometra je sicer tudi med Slovenci tako v vseh ostalih državah članicah opazen rahel upad zadovoljstva z življenjem in z gospodarskim stanjem.

Članstvo Slovenije v EU je kot dobro ocenilo 56% Slovencev. Evropski uniji zaupa 65% Slovencev, za 61% ima EU velik ugled. Poznavanje evropskih institucij in zaupanje vanje ostaja med Slovenci nad evropskim povprečjem. Jesenski Eurobarometer še posebej ugotavlja, da so Slovenci seznanjeni s predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Jeseni, ko se je anketa izvajala na terenu, je bilo 85% Slovencev seznanjenih s tem, da bo 1. januarja 2008 vodenje Svetu EU prevzela Slovenija. 86% vprašanih pa je menilo, da je predsedovanje za Slovenijo pomembno. Slovenci so tudi na prvem mestu glede občutka obveščenosti državljanov o evropskih zadevah. Slovenci skupaj s Poljsko ostajajo na vrhu sedemindvajseterice glede ocene poznavanja delovanja EU. Poročilo tudi kaže, da so Slovenci še vedno zadovoljni s svojim življenjem.

Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji se je na terenu izvajala med 25. septembrom in 21. oktobrom 2007. V raziskavo v Sloveniji je bilo vključenih 1009 anketirancev.

18. julij 2007
Eurobarometer 67 - Visoka podpora Slovencev EMU ter optimističen pogled v prihodnost
Podpora različnim projektom evropske integracije se je v zadnjih šestih mesecih še povečala, najbolj izrazito podpora evropski monetarni uniji (EMU), ugotavlja pomladansko nacionalno poročilo Eurobarometra za Slovenijo. V zadnje pol leta - in hkrati v prvih šestih mesecih članstva v območju evra - je podpora EMU zrasla za 8 odstotnih točk, tako da Slovenci z 91-odstotno podporo veljajo za največje podpornike monetarne unije. Podpora širitvi je sicer nekoliko upadla (-7%), a Slovenija še vedno ostaja med največjimi zagovornicami širitve. Slovenci veljajo za ene najbolj optimističnih glede prihodnosti Unije. Kar 80% jih gleda na prihodnost EU z optimizmom, s čimer se Slovenija uvršča na 2. mesto za Poljaki. 42% Slovencev meni, da bo EU čez 50 let postala vodilna diplomatska sila, 61% jih verjame, da bo imela lastno vojsko. 60% Slovencev meni, da bo evro čez 50 let močnejši od dolarja. Da bo imela Evropska unija čez 50 let svojega neposredno izvoljenega predsednika, je prepričanih 57% vprašanih.

21. december 2006
Eurobarometer 66 - Slovenci med najbolj prepričanimi Evropejci in podporniki širitve (v angleščini)
Jesenski Eurobarometer je pokazal, da Slovenci še vedno sodijo med najbolj prepričane Evropejce in med najbolj naklonjene večini evropskih projektov. Podpora članstvu Slovenije v Uniji se je v zadnjih šestih mesecih povečala za tri odstotne točke na 57%. Prav za toliko se je v tem obdobju povečal tudi delež Slovencev (71%), ki ocenjujejo članstvo kot koristno. Slovenci sicer niso več največji zagovorniki širitve v Uniji, saj nadaljevanje tega procesa za dve odstotni točki bolj kot Slovenci (74%) podpirajo Poljaki.

Večina Slovencev je prepričana, da članstvo v EU državi zagotavlja večjo varnost (87%) in pozitivno vpliva na gospodarstvo (72 %) ter zagotavlja večji vpliv Slovenije v svetu (71%). Glede vpliva članstva na slovensko kmetijstvo in na stopnjo zaposlenosti so Slovenci razdeljeni na polovico. Kljub temu je Slovenija glede obeh vprašanj nad evropskim povprečjem.

V primerjavi s predhodnimi raziskavami javnega mnenja je v tokratnem Eurobarometru moč opaziti manjši preobrat, saj Slovenci v prihodnjem letu bolj optimistično gledajo na razvoj slovenskega gospodarstva (+1%) in stopnjo zaposlenosti v državi (+5%). Povečal se je tudi delež Slovencev, ki so zadovoljni s svojim življenjem (iz 88 na 89%), s čimer so Slovenci še vedno najbolj zadovoljni prebivalci med novinkami.

Slovenci zelo dobro poznajo evropske institucije. Največ (97%) jih je slišalo za Evropski parlament, najmanj pa za Evropsko centralno banko (77%). Poznavanje Evropske komisije se je v pol leta povečalo za odstotno točko (na 91%). Slovenci tudi sicer med vsemi Evropejci najbolj zaupajo Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji (po 73%). Tudi sama Unija ima med Slovenci visok ugled, in sicer je Slovenija z 62% na 2. mestu za Irsko.

74 % Slovencev je naklonjenih širitvi EU. V EU25 je podpora širitvi 46-odstotna in se je v primerjavi s prejšnjim Eurobarometrom povečala za odstotno točko. Še vedno je visoka podpora nadaljevanju širitvenega procesa opazna predvsem v novinkah, najmanj pa v ustanovni šesterici članic EU. Med državami nekdanje Jugoslavije Slovenci najbolj podpirajo vstop Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (71%), najmanj pa vstop Hrvaške (57%). Podpora Slovencev vstopu Turčije je 43-odstotna. Slovenija glede podpore Turčiji ni več na prvem mestu kot pred pol leta, tokrat ima članstvo Turčije največjo podporo med Švedi. Glede podpore vstopa Bolgarije in Romunije je Slovenija nad evropskim povprečjem. Podpora vstopu Bolgarije je 69-odstotna, Romunije pa 64-odstotna.

V primerjavi s prejšnjim Eurobarometrom se je naklonjenost poglabljanju politične integracije še okrepila. 86% Slovencev podpira skupno varnostno in obrambno politiko, 80% anketirancev pa skupno zunanjo politiko. 83% - največ med novinkami - jih podpira razvoj ekonomsko-monetarne unije. Štiri petine Slovencev (79%) podpirajo sprejem ustave. 50% jih podpira koncept Evrope več hitrosti.

6. julij 2006
Eurobarometer 65 - prvi rezultati (v angleščini)
Pomladanski standardni Eurobarometer kaže, da državljani bistveno bolj podpirajo članstvo EU ter da se je ugled Unije močno povečal. Vendar pa je podpora širitvi nekoliko šibkejša. Trije glavni kazalniki splošnega odnosa do Evropske unije jasno kažejo, da se javno mnenje razvija pozitivno. V primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno jeseni 2005, se je podpora članstvu EU povečala za 5 točk (s 50 % na 55 %), ugled Unije za 6 točk (s 44 % na 50 %), koristi od članstva, ki so jih občutili državljani, pa za 2 točki (z 52 % na 54 %). Hkrati so se zmanjšala negativna mnenja glede teh treh kazalnikov, zlasti glede ugleda EU (z 20 % na 15 %). Glavna skrb evropskih državljanov daleč pred drugimi ostaja brezposelnost (49 %, 5 % več kot jeseni 2005), sledi ji kriminal (24 % - ni sprememb) in gospodarsko stanje (23 %, za 3 % manj), ki je trenutno na tretjem mestu. Tudi sistem zdravstvenega varstva skrbi 18 % Evropejcev (3 % več) in se uvršča na četrto mesto. Podpora javnega mnenja nadaljnji širitvi se zmanjšuje. 45 % državljanov jo podpira (41 % v EU-15 in 66 % v novih državah članicah), 42 % pa ji nasprotuje. Jeseni 2005 je bilo doseženih 49 % podpore v EU-15 in 39 % v EU-10. Treba je opozoriti, da se je podpora nadaljnji širitvi v Turčiji zmanjšala za 7 % in trenutno dosega 45 %. Raziskavo "Standardni barometer" je opravil TNS Opinion & Social prek osebnih pogovorov. V raziskavo, izvedeno med 27. marcem in 1. majem 2006, je bilo vključenih skupno 29 220 ljudi.

22. februar 2006
Special Eurobarometer 243 - Evropejci in njihovi jeziki (v angleščini)
Izsledki Eurobarometrove javnomnenjske raziskave o izkušnjah in dojemanju večjezičnosti, v katero so bili vključeni državljani vseh 25 držav članic EU, Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Turčije kažejo, da je razvoj na področju večjezičnosti v zadnjih štirih letih pozitiven: število državljanov EU, ki znajo vsaj en tuji jezik, linearno narašča; samoocenjevalna stopnja jezikovnega znanja Evropejcev raste; prav tako danes več Evropejcev kot pred štirimi leti meni, da je znanje tujih jezikov koristno. Tudi podatki za Slovenijo so spodbudni. Kar 71 odstotkov Slovencev trdi, da ob maternem govorijo še vsaj dva tuja jezika, slaba polovica ali 47 odstotkov pa jih tudi meni, da bi dva tuja jezika morali govoriti vsi Evropejci. V povprečju sicer v EU vsaj dva tuja jezika govori 28 odstotkov ljudi, največ (92 odstotkov) v Luksemburgu in na Nizozemskem (75 odstotkov), Slovenija pa je uvrščena na tretje mesto. Angleščina je sledeč raziskavi sicer najbolj razirjen jezik v EU: za 13 odstotkov ljudi je materni, kot tuji jezik pa ga govori 38 odstotkov ljudi, kar skupaj znese 51 odstotkov. Drugi najpogostejši jezik je nemščina: materni je za 18 odstotkov ljudi, za 14 odstotkov pa kot tuji jezik, kar znese 32 odstotkov. Tretja po vrsti je francoščina: materni jezik je za 12 odstotkov prebivalcev EU, za 14 odstotkov pa tuji, kar predstavlja skupaj 26 odstotkov. Sledijo italijanščina (skupaj 16 odstotkov), španščina (15 odstotka), poljščina (deset odstotkov) in ruščina (sedem odstotkov).
Povzetek v slovenskem jeziku.

6. februar 2006
Eurobarometer 63.4 - Nacionalno poročilo za Slovenijo (jesen 2005)
Jesenska izdaja nacionalnega poročila Eurobarometra za Slovenijo kaže, da po letu in pol članstva v EU 57% anketiranih Slovencev meni, da je Slovenija s članstvom v EU pridobila, slaba tretjina (31%) pa temu nasprotuje. Po mnenju Slovencev članstvo v EU povečuje predvsem varnost države (81%) in možnosti izvoza (68 %), slabo pa vpliva na slovensko industrijo (53%). Čeprav Eurobarometer zaznava rahel upad navdušenja Slovencev nad članstvom v EU, slovensko javno mnenje ostaja zelo naklonjeno evropski integracij. Več kot tri četrtine Slovencev podpira skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko, monetarno unijo z evrom, ustavo in nadaljevanje širitve EU. 59% Slovencev podpira vključitev Hrvaške v EU, vključitev Turčije pa 49%, kar je največ med vsemi državami članicami. Sedanji izdaji so dodana vprašanja s področij izzivov globalizacije (priseljevanje, energija), na katere želi EU odgovoriti s prenovljeno Lizbonsko strategijo (rast in delovna mesta).