Petinštirideset naključno izbranih slovenskih državljanov je 10. in 11.2.2007 v Grand hotelu Metropol v Portorožu sodelovalo v vseevropski debati o prihodnosti Evrope, naslovljeni Posvetovanja evropskih državljanov.
Ambasador posvetovanja v Sloveniji, ki ga je organiziral CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je bil evropski poslanec Lojze Peterle.
Ob robu konference je potekala tudi diskusijska kavarna, na kateri so sodelovali predstavniki politike, znanosti ter strokovnjaki z vseh treh področij, ki so v vlogi t.i. 'živih info točk' državljanom nudili informacije med posvetovanji. Poleg Lojzeta Peterleta so se je udeležili še evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok in podžupan piranske občine Denis Fakin. Projekt sta podprla tudi vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič in predsednik parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije Anton Kokalj.
Pogled slovenskih državljanov na prihodnost Evrope
Cilj posvetovanj, ki so hkrati potekala še v Bolgariji, Češki, Estoniji in Irski, je ugotoviti, kakšna je vizija, ki jo imajo evropski državljani za prihodnost Evrope in kakšno vlogo mora pri tem igrati EU. Debata je bila usmerjena v tri tematike, ki so jih kot najbolj relevantne za prihodnost Evrope izbrali evropski državljani na načrtovalnem sestanku oktobra lani v Bruslju: Energija in okolje, Družina in družbena blaginja ter Globalna vloga EU in priseljevanje.
Iskanje vizije med državljani, ki so po starosti, izobrazbi in krajevni pripadnosti predstavljali raznolikost vseh slovenskih državljanov, je bilo organizirano po posebej zastavljenem postopku, ki je vključeval moderirano iskanje idej in njihovo povezovanje. Na koncu so državljani za vsako tematiko ideje povezali v dva stavka - enega z začetkom: "Želimo živeti v Evropi, ki ...", drugega pa z začetkom "Evropska unija mora ...":
1. Energija in okolje: Okoljske in gospodarske posledice porabe energije v Evropi
Želimo živeti v Evropi osveščenih ljudi, ki se zavedajo posledic ravnanja z okoljem, ki iščejo in uporabljajo obnovljive ter čiste vire energije; s tem varčujejo z energijo in tako ohranjajo 4 letne čase. Tako bo Evropa energetsko preskrbljena, ekološko urejena in kot taka bogata dediščina prihodnjim rodovom.
EU bi morala delovati na področju varovanja okolja, ker gre za globalne probleme in ker lahko edina omogoči nepristransko informiranje vseh prebivalcev EU. To naj stori s predpisi o uvedbi takšnega okoljskega davka in olajšav, ki bodo spodbujali proizvodnjo in uporabo čiste energije in okolju prijaznih proizvodov ter racionalizacijo porabe. Uvede naj neodvisni nacionalni nadzor, ki bo odgovarjal skupnemu evropskemu inšpekcijskemu organu in zagotavljal izvajanje skupnih ciljev. Obenem naj zagotavlja stalno osveščanje vseh generacij preko strokovnjakov in izobraževalnih institucij, ki bodo znanje prenašali na EU.
2. Družina in družbena blaginja: Socialne in ekonomske razmere evropskih družin
Želimo živeti v Evropi, kjer bodo vse generacije njenih državljanov aktivno in solidarno soustvarjale pogoje za spoštovanje družine kot vrednote, socialno enakost in pravičnejši trg dela.
Evropska unija bi morala biti vključena v izdelavo in uresničevanje zakonodaje, ki bo zagotavljala odprt in pravičen trg dela, ki vse generacije vodi v večjo socialno enakost. In ker je družina naša vrednota, naj EU s smernicami spodbuja aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja, civilne pobude, kulturne izmenjave in socialne transferje, ki bodo ob primerni stanovanjski in finančni politiki vodili v dvig natalitete na nacionalni ravni.
3. Globalna vloga EU in priseljevanje: Vloga EU v svetu in upravljanje migracij
Želim si živeti v Evropi, ki z aktivno migracijsko politiko tako znotraj kot zunaj svojih meja zagotavlja pogoje za zaposlovanje ter izobraževanje državljanom in migrantom. S spoštovanjem človekovih pravic omogoča ekonomsko, socialno, kulturno in versko integracijo in sobivanje vseh njenih prebivalcev v multikulturni skupnosti. Hkrati pa pomaga državam v razvoju s skupno socialno in razvojno pomočjo.
EU bi morala biti vključena, zato da bi zagotovila učinkovito in koordinirano uporabo namenskih sredstev za organiziranje izobraževanja in zaposlovanja v državah v razvoju in EU na področju aktivne migracijske politike, s spremljanjem migracij v okviru Schengenskega informacijskega sistema in z zagotavljanjem minimalnih standardov ekonomskih, socialnih, kulturnih in političnih pravic omogočala varnost in učinkovito-uravnotežno integracijo priseljencev ter lokalnega prebivalstva.
Kaj se bo zgodilo z rezulati?
Konference med državljani bodo po vseh evropskih državah izvedene do konca marca:
10.-11.2.2007: Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Slovenija
24.-25.2.2007: Belgija, Ciper, Latvija, Madžarska, Nemčija, Slovaška
10.-11.3.2007: Danska, Francija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska
24.-25.3.2007: Avstrija, Finska, Italija, Litva, Malta, Romunija, Švedska, Velika Britanija (datum za Španijo bo potrjen naknadno)
Na podlagi vseh nacionalnih rezultatov bo na zaključnem posvetovanju 9.-10. maja 2007 v Bruslju potekala sinteza na evropski ravni, na kateri bodo predstavniki posameznih držav evropskim sodržavljanom predstavili zamisli, ki so jih oblikovali na posameznih državnih srečanjih. Evropska komisija bo glavne rezultate Posvetovanj predstavila tudi na evropskem vrhu, ki se ga bodo junija 2007 v Bruslju udeležili voditelji držav in vlad 27 držav članic.
Več informacij o projektu najdete na slovenski: www.drzavljanstvo.eu/posvetovanja in evropski spletni strani: www.european-citizensconsultations.eu.
Proces organizira in financira neodvisni konzorcij fundacij in neprofitnih organizacij iz cele Evrope pod vodstvom Fundacije kralja Baudouina (King Baudouin Foundation), v okviru komunikacijske strategije - Plana D - pa ga podpira Evropska komisija.
