Visoka strokovna šola za podjetništvo Portorož in Zavod Radio Študent Ljubljana

1. Debatni večer "Slovenija v Evropo, Evropa v Slovenijo", organiziran na VSŠP v Portorožu 3.11.1999. Osrednja tema (predstavila jo je predavateljica Neža Pajnič, koordinatorica programov Sokrates/ Erasmus v Sloveniji) so bili Sokrates/Erasmus programi EU za izmenjavo študentov in profesorjev, katerim je bil večer tudi prvenstveno namenjen

2. Okrogla miza "Vpliv civilne družbe na razvoj demokracije v Sloveniji in Evropi", ki je potekala v živo v studiu Radia Študent 2.12.1999. Okroglo mizo je vodil Mirsad Begić, novinar Radia Študent, udeležili pa so se je Dominique Couchard, vodja programa Phare demokracija, Andrej Lukšič, predavatelj na FDV in raziskovalec civilnodružbene sfere, Irma Mežnarič (Služba za stike z javnostjo) in David Brozina (koordinator socialnih zadev pri vstopu v EU) iz Službe vlade RS za evropske zadeve, Vinko Vodopivec, predsednik združenja Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Združenja za demokratizacijo javnih glasil, ter Dejan Jelovac, predavatelj na FDV in VSŠP in direktor Radia Študent

3. Informativne oddaje (poročanja, intervjuji, komentarji) na Radiu Študent o EU in slovenskem vključevanju v EU (zakonodaja, institucionalne zadeve, civilnodružbene pobude.).

Aktualne informacije o programu Erasmus za študij v tujini lahko študentje poiščejo na spletnih straneh: http://www.socrates-youth.be, http://www.socrates- youth.be/en/welcome.htm, http://www.cpi.si (na teh naslovih lahko najdejo tudi vsebine, obravnavane na debatnem večeru), oz. se obrnejo na koordinatorico programov Sokrates / Erasmus v Sloveniji Nežo Pajnič (e-mail: neza.pajnicŽcpi.si). Udeleženci so predlagali tudi pripravo skupne baze informacij na Internetu, kjer bi lahko študentje, ki so že odšli na študij v tujino, posredovali svoje izkušnje iz posameznih držav.

2. Udeleženci okrogle mize "Vpliv civilne družbe na razvoj demokracije v Sloveniji in Evropi" so v razpravi skušali odgovoriti na sledeča vprašanja: a) vprašanje definicije, umevanja sodobne civilne družbe in možnosti sodelovanja civilnodružbenih organizacij pri vključevanju EU; b) sodobno sistemsko okolje slovenske družbe; c) problempolitičnosti družbenega delovanja in politične civilne družbe; d) evropsko umevanje civilnodružbene sfere; e) evropska bodočnost slovenske civilne družbe in prihodnost civilnodružbenega delovanja nasploh.

Nov družbeno-politični sistem je postavil pred civilno družbo nove zahteve (svet sistemov se je spremenil), sama (civilna) družba pa tega bodisi še ni zaznala bodisi je odmrla ali se šele prilagaja. Po afirmaciji (navidezne) politične svobode, ki jo je s seboj prinesel potencial parlamentarne demokracije, se je dejavnost civilne družbe umaknila iz sfere političnega, pri čemer prav ta umik onemogoča oživitev skupnostnega in pridobitev potrebne (skupnostne) zavesti.

V prihodnosti se kaže nujna potreba po večji osredotočenosti na organizacijsko- finančni vidik civilnodružbene dejavnosti (obstoječi kanali in načini sodelovanja z državo ter infrastrukturne zmožnosti nevladnega sektorja so neustrezni - odtod vse večja potreba po ustreznem /neprofitnem/ managementu), pri čemer se ne sme izgubiti skupnostni (politični) potencial tega delovanja (civilnodružbeno delovanje je po definiciji interesno delovanje).