Mirovni inštitut Ljubljana

vprašanje ogroženosti Slovenije, begunska politika, zunanja politika, vloga žensk v EU in primerjava s Slovenijo, socialna izključenost, evropska socialna listina in Slovenija, vprašanje samoumevnosti ekonomske konvergence Slovenije in drugih držav prvega kroga, slovenske specifike v procesu pogajanj z Evropsko Unijo ter problematika Eura kot prihodnje nadnacionalne valute.

Razprava je zajemala tri širša področja: varnostni aspekt v ožjem pomenu besede ter področje sociale in ekonomije, ki smo jih sicer obravnavali ločeno, vendar smo vsa področja obravnavali kot strukturne 'elemente varnosti' tako na kolektivnem kot tudi na individualnem nivoju. Poudarek je bil na razumevanju varnosti kot kompleksne kategorije in ne kot zgolj ozke obrambne in notranje-varnostne politke. Poudarjeno je bilo, da je prav to pomemben element stabilnega in relativno predvidljivega političnega in socialnega okolja, ki se je sposobno izogibati konfliktom.

Izpostavljeni so bili naslednji problemi:

Ali bo vključevanje v Evropsko unijo prispevalo k večji varnosti in predvidljivosti za večji del prebivalsta ali pa bo ustvarilo občutke negotovosti in izključenosti, je temeljno vprašanje, ki se ob tem zastavlja. Za koga bo to vključevanje pomenilo večjo gotovost in predvidljivost? Kdo bo Evropo izbiral in koga bo Evropa preprosto zadela? Kakšni bodo ekonomski in kakšni socialni učinki pridruževanja? Ali Euro kot nadnacionalna valuta prinaša stabilnost in večje zaupanje prebivalstva? Ali trendi v gospodarski rasti in rasti bruto nacionalnega dohodka v državah kandidatkah prvega kroga res kažejo na dohitevanje držav Evropske unije? Kaj pomeni Evropa za delodajalce in kaj za delojemalce? Kaj za moške in kaj za ženske? Kdo bo lahko postal evropski in kdo bo ostal zgolj lokalen ali celo izključen? Kakšni bodo delujoči mehanizmi socialne varnosti in solidarnosti? Ali bo Slovenija zunanjepolitično zagovarjala trdnjavo Evropo ali njeno odprtost do sosednjih regij? Kakšen bo naš odnos do tistih, ki iz različnih razlogov iščejo zatočišče v Sloveniji in Evropski uniji?

Okrogle mize so bile usmerjene bolj v kritično debato in tematizacijo pridruževanja EU in ne toliko predlaganju konkretnih rešitev. Udeleženci in udeleženke iz institucionalnih političnih krogov, nevladnih organizacij in znanstvenih institucij so referentom zastavljali konkretna vprašanja, ali polemizirali z njihovimi tezami in trditvami.

Izpostaviti bi veljalo predvsem naslednje ugotovitve in sklepe:

• vprašanje varnosti je treba tematizirati kot pluralno in govoriti o varnosti na več področjih;
• v zunanjepolitičnem smislu bi moral igrati ozki obrambni vidik v varnostni politike vse manjšo vlogo, še posebej po konfliktu v bivši Jugoslaviji, kljub temu, da EU pripravlja skupno obrambno politiko;
• nujno je dogoročno sklepanje sporazumov v povezavi z varnostjo na Balkanu, Pakt o stabilnosti v JV Evropi igra pozitivno vlogo;
• v nekaterih ozirih Slovenija ne dosega standardov EU pri begunski politiki; članice- kandidatke za EU bi se morale v zvezi z begunsko politiko držati vsaj pravil EU;
• evropska socialna politika ni nekaj enovitega, v nekaterih ozirih pa so minimalni standardi celo pod nivojem socialne varnosti, ki je zagotovljena v Sloveniji;
• slaba socialna politika producira socialno izključenost, pomembna je politika socialne integracije za marginalizirane skupine;
• enake možnosti spolov morajo biti sestavni del širših političnih in zakonskih prizadevanj, EU na tem področju še nima popolnoma zavezujoče politike;
• gospodarska konvergenca držav članic EU in kandidatk ni nekaj samo po sebi umevnega, čim bolj bo EU odlaga la širitev, tem težje bo potekala konvergenca;
• Slovenija ima edinstveno proceduro pri procesu pogajanj z EU (filtri, kot so parlament, vloga socialnih partnerjev), glavni problemi, ki se pojavljajo, so problemi v zvezi z regionalnim razvojem, problemi okolja ter problemi na področju administrativne podpore;
• ekonomsko in finančno združevanje je nepovraten korak, v tem smislu je vprašanje "možnosti izstopa" zelo problematično; problemi skupne valute so tudi problemi zaupanja populacije v dober denar in nacionalnih identitet.