| ime projekta | Možne negativne in/ali pozitivne posledice članstva Slovenije v EU |
| podatki o nevladni organizaciji | Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za mednarodne odnose,
Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana tel.: 1681 461, faks: 1682 329 e-mail: zlatko.sabic@uni-lj.si http://www.fdv.uni-lj.si/ |
| odgovorna oseba | Izr. prof. dr. Bojko Bučar |
| odobrena sredstva | 900.000,00 SIT |
| čas izvedbe | september 1998 - junij 1999 |
| opis projekta | Cilj projekta je bil prispevati k bolj poglobljeni razpravi o prednostih in slabostih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Razprava o temeljnih dilemah vključevanja se je odvijala na podlagi izkušenj treh držav, ki so v Evropsko unijo vstopile kot zadnje. Sintezo teh razprav, ki so jih pripravili strokovnjaki iz omenjenih držav, je pripravil slovenski avtor. Pripravo številke je izvedel team petih sodelavcev Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Končni rezultat - publikacija, v obliki posebne številke Journal of International Relations and Development (JIRD) - je bila objavljena konec junija 1999. Publikacija obsega preko 100 strani. V njej svoje prispevke objavlja pet avtoric in avtorjev, tiskana pa je bila v 750 izvodih. Publikacija je namenjena mnenjskim voditeljem, strokovnjakom ter ostalim, ki jih problematika slovenskega vključevanja v Evropo zanima (npr. študenti, predstavniki nevladnih organizacij). Zaradi svoje specifike (gre za revijo, ki ima tudi mednarodno bralstvo), pa bo publikacija odmevna tudi v tujini. |
| vsebina | Na podlagi študijskih primerov izkušenj z včlanjevanjem v Evropsko
unijo in samim članstvom treh držav, ki so v to organizacijo nazadnje
vstopile (Avstrija, Finska in Švedska) so bile obravnavane naslednje,
za Slovenijo pomembne vsebine oz. problemi: pogajalske izkušnje;
prilagajanje zakonodaji Evropske unije; približevanje Evropski uniji
in kmetijstvo; približevanje Evropski uniji in varstvo okolja; skupna
zunanja in varnostna politika Evropske unije; članstvo v Evropski
uniji in ohranitev nacionalne identitete. Pri iskanju 'rešitev' za
izpostavljene probleme (glej spodaj - podrobnejši komentar je na voljo
v končnem poročilu investitorju) smo manj iskali 'recepte' kako
reševati določene problematike. Bolj smo bili usmerjeni na iskanje
točk, na katere je pri analizi slovenskega priključevanja k Evropski
uniji treba biti pozoren. Prav izkušnje treh držav, ki so sedaj
članice Evropske unije, so porok za to, da tovrstno iskanje ni le plod
akademske razprave, ampak rezultat konkretnih izkušenj.
1. Evropska unija (EU) lahko služi kot katalizator za izvedbo notranjih (ekonomskih in družbenih reform) ter tudi na ta način 'prisili' države k prilagajanju; zdi se, da igra EU podobno vlogo tudi ko gre za nove kandidatke za članstvo v EU, kar ima še poseben pomen glede na to, da so slednje v tržno gospodarstvo 'vstopile' šele v zadnjem desetletju; 2. 'Strah' pred javnim mnenjem; politične elite v vseh treh državah, ki so vstopile v EU v letu 1995, občutljivih tem v pogajanjih z EU niso na široko predstavljale v javnosti; vzrok za tak pristop je treba iskati v morebitnem strahu javnosti pred 'bruselizacijo' njihovih držav; 3. Vse preučevane države so v glavnem morale pristati na zahteve EU in so v pogajanjih lahko iztržile le prehodna obdobja (izjema so okoljevarstveni standardi v primeru Avstrije), vendarle pa so ob tistih področ9. jih, kjer so utrpele navidezno poslabšanje pogojev poslovanja, uspele nadomestiti izgubljeno s kompenzacijami na drugih področjih. Tako so si v primeru kmetijstva, kjer so prihodki prebivalstva občutno padli, uspele zagotoviti nadomestila pri regionalnem razvoju, ki v njihovem primeru pravzaprav predstavlja razvoj podeželja. 4. Avstrija, Finska in Švedska so kot države kandidatke za članstvo v EU bile v določeni prednosti, vsaj kar se tiče sedanjih kandidatk za članstvo v EU, ko gre za vprašanje prevzema pravnega reda EU. Kot članice Evropskega gospodarskega prostora (European Economic Area - EEA) so že pred formalnim članstvom morale prevzeti velik del evropske zakonodaje (Avstrija npr. 60 odstotkov, kar je približno 1.400 zakonskih aktov). 5. Organiziranost je pomemben predpogoj za uspešna pogajanja. Švedski sindikati, zaposlovalci ter kmetje so imeli svoje pisarne v Bruslju že pred vključitvijo Švedske v EU ter na ta način skušali vplivati na potek pogajanj. Na Finskem so med seboj tako znotraj države kot zunanj nje tesno sodelovali najrazličnejši akterji: predstavniki poklicnih skupin, strokovnjaki s področja kmetijstva, birokrati in politiki. V Avstriji so tesno sodelovali predstavniki zveznih in regionalnih oblasti, izvršna oblast, zakonodajna oblast, kakor tudi socialni partnerji. Seveda gre pri tovrstnem sodelovanju deloma tudi za tradicijo organizacije države nasploh. Toda tovrstno sodelovanje ima lahko pomemben vpliv na izid pogajanj, kar bi morale upoštevati tudi sedanje države kandidatke. |
| nastalo gradivo | Posebna številka revije JIRD, objavljene konec junija 1999. V
pripravi je prenos abstraktov in drugih informacij o posebni številki
na domači strani JIRD, in sicer na
|
| distribucija gradiv | Publikacija je namenjena mnenjskim voditeljem, strokovnjakom ter ostalim, ki jih problematika slovenskega vključevanja v Evropo zanima (npr. študenti, predstavniki nevladnih organizacij). Zaradi svoje specifike (gre za revijo, ki ima tudi mednarodno bralstvo), pa bo publikacija dosegla tudi zainteresirane bralce v tujini. |
| poročanje medijev | Rezultate projekta Možne pozitivne in negativne posledice članstva
Slovenije v Evropski uniji, ki je bil objavljen kot posebna številka
revije "Journal of International Relations and Development" so predstavili
naslednji mediji:
|
