Nagrade prejmejo:
JASMINA FERK (z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru) za diplomsko delo: Izbrani gospodarski in pravni vidiki Societas Europeae (izdelano pod mentorstvom izr. prof. dr. Vita Bobeka in somentorstvom izr. prof. dr. Boruta Bratine)
Utemeljitev:
Avtorica interdisciplinarno proučuje institucijo Soceitas Europeae
ali Evropske delniške družbe tako z mikro kot z makroekonmskega
vidika, pri čemer obravnava razvoj od prvih idej o delniški družbi
evropskih razsežnosti do danes ter razmišlja o morebitnih nadaljnjih
oblikah unifikacije evropskega korporacijskega prava. Po več kot
tridesetletnem delu evropskih pravnih in ekonomskih strokovnjakov je
namreč Evropski svet leta 2001 sprejel uredbo o statutu evropske
družbe, ki bo po 8. oktobru 2004 omogočala podjetjem, ki poslujejo v
več državah Evropske unije, da ustanovijo le eno samo Evropsko
družbo. Zanjo bo veljalo nadnacionalno pravo in ne korporacijsko pravo
posamezne članice, v kateri bo ta družba poslovala. Prav tako bo lahko
poslovala v vseh država članicah z uporabo enotnih pravil, ki
opredeljujejo upravljalsko, kapitalsko in siceršnjo pravno strukturo
te družbe, kar bo olajšalo ustanavljanje in prenašanje sedežev družb.
Diplomsko delo Jasmine Ferk predstavlja samostojno in teoretsko utemeljeno sintezo stanja na področju evropskega prava družb.
MAJA KOŽAR (z Bioteniške fakultete Univerze v Ljubljani) za
diplomsko delo: Ocena sprememb dohodkovnega položaja kmečkih
gospodarstev ob pristopu Slovenije k Evropski uniji (izdelano pod
mentorstvom prof. dr. Emila Erjavca)
Utemeljitev:
Avtorica je ocenjevala učinke pristopa Slovenije k Evropski uniji
na ekonomski položaj slovenskega kmetijstva na ravni kmečkih
gospodinjstev. Na osnovi svojega modela in podatkovne osnove je
ocenila, da lahko po pristopu pričakujemo rahlo izboljšanje
dohodkovnega položaja kmečkih gospodinjstev. Ugodejših pristopnih
učinkov bodo deležna proizvodno ekstenzivnejša, dohodkovno šibkejša
ter od kmetijstva manj odvisna kmečka gospodinjstva, h čemer bo največ
prispevala alokacija proizvodno nevezanih plačil v okviru drugega
stebra Skupne kmetijske politike ter struktura in intenzivnost
kmetijske proizvodnje na opazovanih kmečkih gospodinjstvih.
Diplomsko delo Maje Kožar predstavlja izvirno raziskovalno delo, s katerim je izgradila teoretično konsistentno in praktično uporabno empirično orodje, s katerim je mogoče opraviti scenarijske dohodkovne izračune višine in obsega sredstev za različne programe kmetijske politike.
JANEZ PIRC (s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za
diplomsko delo: Učinek širjenja EU na migracijska gibanja v
srednjeevropskih in baltskih dražavah (izdelano pod mentorstvom
izr. prof. dr. Milana Bufona)
Utemeljitev:
Avtor je po diskusiji teoretskih pogledov na migracije prikazal
zgodovino migracij na oziroma iz baltskih in srednjeevropskih držav
kandidatk od leta 1944 do leta 1989 na primeru Estonije, Latvije,
Litve, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Analitično
in po pomembnejših družbenoekonomskih kazalcih je obdelal sodobna
migracijska gibanja v teh državah po letu 1989 glede na širjenje EU na
vzhod ter njihov vpliv na meddržavne in medregionalne migracije držav
kandidatk. Prav tako je obdelal problematiko širjenja EU v odnosu do
same migracijske politike zveze. Na osnovi dosedanjih mednarodnih
migracij, ekonomskih kazalcev in naravnega prirasta bodoče članice EU,
z izjemo Poljske, ne predstavljajo velikega migracijskega
potenciala. V pomembnejše imigracijske države so se izoblikovale le
Slovenija, Madžarska in Češka. Njihova migracijska politika je pod
vplivom EU, zato so morale poostriti nadzor nad mednarodnimi
migracijami, bremena azilnih in ilegalnih migracij pa se vse bolj
prenašajo na bližnje južne in vzhodne države.
Diplomsko delo Janeza Pirca predstavlja relevanten prispevek h primerjalnemu razumevanju učinkov širjenja EU na družbeno in prostorsko strukturo v baltski in srednjeevropski regiji, pa tudi odnosa Slovenije do tega prostora in njegovih transformacij.
SONJA PRAZNIK (s Fakultete za družbene vede Univerze v
Ljubljani) za diplomsko delo: Trajnostni razvoj kot vsebinski del
transportne politike Evropske unije (izdelano pod mentorstvom
izr. prof. dr. Zlatka Šabiča)
Utemeljitev:
Avtorica problematizira vpetost trajnostnega razvoja kot
deklarirane norme v vsebino transportne politike Evropske unije. Pri
tem se opira na poglobljeno in obsežno analizo primarnih in
sekundarnih virov. Na njeni podlagi ugotavlja, da je Evropski uniji
sicer uspel premik od klasičnega liberalističnega pojmovanja okolja,
ki je izključno v službi človeka, k pojmovanju okolja kot javne
dobrine, ki jo je potrebno ohraniti za prihodnje generacije; obenem pa
kritično izpostavlja tudi, da Evropska unija še ne more uveljavljati
radikalnih ukrepov v smeri trajnostnega razvoja, saj ji tega ne
dopušča še vedno vplivna liberalna ekonomska logika.
Diplomsko delo Sonje Praznik pomeni izviren prispevek h slovenskemu poznavanju in proučevanju transportne politike Evropske unije, pri čemer njegova poglobljenost vzpostavlja možnosti za nadaljnje analize, na analizo oprta kritičnost pa izpostavlja način, kako priti do znanj, na podlagi katerih je mogoče avtonomno prispevati k sooblikovanju in sousmerjanju Evropske unije.
DENIS ŠPARAŠ (s Pravne fakultete Univerze v Mariboru) za
diplomsko delo: Uredba 1/2000 o uporabi 81. in 82. člena Pogodbe o
Evropski skupnosti (izdelano pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjane
Coronna)
Utemeljitev:
Avtor osvetljuje reformo konkurenčnega prava, ki prične veljati ob
vstopu v Evropsko unijo in bo imela dramatičen učinek za nacionalna
sodišča in nacionalne konkurenčne organe, saj bodo določbe 3. odstavka
81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti imele neposreden učinek,
njihova uporaba pa bo v pristojnosti nacionalnih, torej tudi
slovenskih sodišč. Pri tem analizira nov sistem izvrševanja
konkurenčno-pravnih pravil in porazdelitev vlog akterjev, pri čemer je
osrednje vprašanje dejanska pripravljenost in možnost sprejetja
reformiranega konkurenčnega sistema Evropske skupnosti in
implementacija tega sistema v slovenski pravni red.
Diplomsko delo Denisa Šparaša izkazuje poglobljeno razumevanje problematike konkurenčnega prava in izzivov, ki čakajo slovenska sodišča, pri čemer jim bo lahko v pomoč tako njegova natančnost in jasnost kot tudi inovativnost predlaganih rešitev.
ANA VLAHEK (s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani) za
diplomsko delo: Reforma konkurenčnega prava v Evropski uniji (izdelano
pod mentorstvom prof. dr. Petra Grilca)
Utemeljitev:
Avtorica podrobno in sistematično prikazuje glavne značilnosti
trenutnega konkurenčnopravnega režima in sprememb, ki jih na področju
komunitarnega protitrustovskega prava prinaša reforma na podlagi
Uredbe 1/2003. V osrednjem delu natančno analizira vsebinske in
postopkovne spremembe v smeri decentralizacije, poenostavitve in
poenotenja tega režima nadzora koncentracij z izvajanjem
protitrustovskih pravil. Obravnava tudi dejanske možnosti za
povezovanje in delovanje organov za varstvo konkurence - tako
bilateralnega in tistega med Unijo in članicami kot tistega, ki potega
v mednarodni mreži za konkurenco - ter opozarja na morebitne težave,
ki se lahko pojavijo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Diplomsko delo Ane Vlahek predstavlja celovit prispevek k slovenskemu poznavanju reforme konkurenčnega prava Evropske unije, kar skupaj s pokrivanjem širokega nabora virov postavlja naše znanje o tej problematiki v mednarodno primerljiv položaj.
LUKA ŽAKELJ (z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) za
diplomsko delo: Evropska unija in politike na trgu dela (izdelano pod
mentorstvom prof. dr. Janeza Malačiča)
Utemeljitev:
Avtor izhaja iz razmer na evropskem trdu dela v obdobju 1990-1996,
na osnovi kateri analizira razvoj zaposlovalne politike Evropske
unije, ki se strateško usmerja v večanje zaposljivosti prebivalstva,
spodbujanje podjetništva, prilagodljivosti podjetij in posameznikov
ter zagotavljanje enakih možnosti brez spolne diskriminacije. Zlasti
izpostavlja aktivne politike zaposlovanja Evropske unije, ki jo
označujejo njena regionalizacija, individualizacija, razvijanje
neprofitnih dejavnosti ter programov izobraževanja in
usposabljanja. Na podlagi analiz in ovrednotenja današnjega stanja
ugotavlja, da delovanje evropske zaposlovalne politike sicer ni
optimalno, je pa sodelovanje držav članic na tem področju dokazalo, da
so se sposobne uspešno soočati z izzivi in doseči delna izboljšanja na
evropskem trgu dela.
Delo Luke Žaklja predstavlja jasen oris in analizo problemov reševanja problematike zaposlovanja, kjer povezovanje in sodelovanje znotraj Evropske unije ponuja nove možnosti reševanja, ki jih nacionalna gospodarstva izgubljajo v procesih globalizacije.
Mag. Milan Brglez, predsednik komisije