MATEJ BEDRAČ: Vzpostavitev ustrezne strukturno regionalne
kmetijske politike v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji
Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru; mentor
izr. prof. dr. Jernej Turk
Avtor je sistematično zbral, opisal in primerjalno analiziral statistične podatkov o usklajenosti slovenske regionalne politike s politiko Evropske unije, pri čemer je posebej izpostavil vpliv kmetijstva in politike razvoja podeželja na regionalni razvoj. Osrednje mesto zavzema obravnava strukturno regionalne kmetijske politike v Evropski uniji in Sloveniji. Medtem ko tovrstna politika v Evropski uniji vzpostavlja in oblikuje ukrepe medsebojne pomoči in pomaga pri zmanjševanju medregionalnih razlik, je s prenovo regionalne politike Slovenija vzpostavila pravni in institucionalni okvir, ki je potreben za učinkovito spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. V predpristopnem obdobju je znotraj tega okvirja ključna stopnja pripravljenosti slovenske kmetijske politike, da se vključi v programe predpristopne pomoči (ISPA, PHARE in SAPARD). Avtor ugotavlja, da bodo vzpostavljeni mehanizmi za izvajanje programov predpristopne pomoči Evropske unije v veliko pomoč pri izrabi sredstev strukturnih skladov Evropske unije po vključitvi vanjo ter ocenjuje bodoči vpliv sprememb strukturne politike na razmere v slovenskem poljedelstvu in vrtnarstvu.
Diplomsko delo Mateja Bedrača predstavlja jasen in pregleden prispevek k aktualnim razpravam o regionalnem razvoju Slovenije in prihodnosti slovenskega kmetijstva v luči vključevanja v Evropsko unijo. Pri tem celovitost in sistematičnost obravnave ter razumljiva uporaba kvantificiranih podatkov izpostavlja njegovo uporabno vrednost.
UROŠ BRANKOVIČ: Evroskeptična gibanja in evroskepticizem v
Sloveniji
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; mentor
red. prof. dr. Rudi Rizman
Avtor dokumentira, analizira in postavlja v primerjalni kontekst vlogo in položaj slovenske civilne družbe oz. nevladnih organizacij v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji. Upoštevaje zahtevnost in usodnost tega procesa za slovensko državo in družbo, še zlasti glede na vpliv, ki ga bo imel (morebitni) vstop v Evropsko unijo na notranji in mednarodni položaj Slovenije, se do tega vprašanja zelo aktivno opredeljujejo vsi družbeni in politični akterji. Usmerjenost dosedanje znanstvene in strokovne pozornosti kaže, da so analize potrebna še zlasti tista civilnodružbena gibanja in nevladne organizacije, ki imajo do uradne oz. institucionalizirane politike vključevanja v Evropsko unijo, pa tudi do same Evropske unije, pogosto negativna, odklonilna ali kritična stališča. Tudi v Sloveniji je mogoče govoriti o evroskeptičnih gibanjih in skupinah oz. o fenomenu evroskepticizma. Avtor se v opisu tovrstnih gibanj in skupin ter na njem temelječi analizi še zlasti posveča kompleksnim vprašanjem odnosa državnih institucij do civilne družbe v procesu približevanja Evropski uniji, finančnim virom, s katerimi razpolagajo nevladne organizacije ter pluralnosti medijev in z njo povezano "popularnostjo" evroskepticizma (npr. v primeru "španskega kompromisa"). Ugotovitve njegove sociološko naravnane študije niso pomembne samo za razumevanje fenomena evroskepticizma (tako v njegovi raznovrstnosti kot v njegovi primerljivosti z dogajanjem drugod po Evropi), ampak kažejo na problematičen doseg, odprtost in kvaliteto javnega dialoga o Evropski uniji in našem vključevanj vanjo, pri čemer je potrebno upoštevati, da slovenska država, mediji in civilna družba nosijo svoj - dasiravno neenak - delež odgovornosti. Tudi sorazmerno kratek čas od osamosvojitve do vključevanja v Evropsko unijo gotovo ni prispeval niti k večji "zrelosti" javnega dialoga niti k večji razvitosti javnega prostora zanj.
Diplomsko delo Uroša Brankoviča pomeni obsežen, izviren in pomemben prispevek k razumevanju in pojasnjevanju fenomena evroskepticizma, pa tudi družbenega odnosa do Evropske unije nasploh. Podprtost z obiljem empiričnega gradiva, metodološka raznovrstnost in argumentativna doslednost pripomorejo k spoznanju, da identificiranje in uveljavljanje nacionalnih interesov slovenske države in družbe niti v procesu približevanja k Evropski uniji niti v procesih (mogočega) članstva v njej ne more biti predmet vnaprejšnje državne presoje, ampak le legitimen rezultat avtonomne (tj. tudi kritične) družbene razprave.
MAKS HELBL: Liberalizacija državnih monopolov v Evropski uniji -
s poudarkom na liberalizaciji trgov z električno energijo
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru; mentor red. prof. dr. Matjaž
Tratnik
Avtor predstavlja proces liberalizacije državnih monopolov na področju javnih služb in analizira ključne ukrepe, ki jih je potrebno izvesti za zagotavljanje učinkovite konkurence na področju dejavnosti, ki so vezane na omrežja, kot je npr. področje električne energije. Analitičen opis procesov liberalizacije gospodarskih javnih služb, ki so potekali postopoma in po posameznih sektorjih, odkrije nekatere težave liberalizacije državnih monopolov na področju energetike, povezane predvsem z zagotavljanjem konkurenčnosti opravljanja storitev splošnega družbenega pomena, preprečevanjem navzkrižnih subvencij in vzpostavljanjem neodvisnih organov upravljanja. Liberalizacije zakonodaje Evropske skupnosti na področju elektrogospodarstva se avtor loteva s poglobljeno analizo sprejemanja, vsebine in implementacije direktive 96/92 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet decembra 1996. Glede na proces sprejemanje pravnega reda Evropske skupnosti in Evropske unije in njegovega usklajevanja s pravnim redom Republike Slovenije kot bistvenega dela našega približevanja Evropski uniji logično sledi analiza liberalizacije trga z električno energijo v Sloveniji. Tukaj osrednje mesto zavzema podrobnejša obravnava Energetskega zakona, sprejetega septembra 1999, še zlasti pa implementacija direktive 96/92 vanj.
Diplomsko delo Maksa Helbla predstavlja jasen in pregleden prispevek k razumevanju liberalizacije državnih monopolov v Evropski uniji nasploh ter pomemben in analitičen prispevek k razumevanju problematike liberalizacije trgov z električno energijo. Selektivno ločevanje bistvenega od nebistvenega, koherentna strukturiranost napisanega in jasen jezik v obravnavi dokaj zahtevne tematike povečujejo njegovo uporabno vrednost.
KLARA STOVIČEK: Vpliv migracijskih tokov na trg dela ob širitvi
Evropske unije
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; mentor
red. prof. dr. Bogomir Kovač
Avtorica se z ekonomsko analizo loteva pereče problematike migracijskih procesov znotraj Evropske unije v obdobju po njeni širitvi, tj. tiste svoboščine, katere se države v primerjavi z liberalizacijo trgov kapitala, blaga in storitev še najbolj otepajo. Zanima jo namreč vpliv migracijskih tokov na trg dela ciljnih članic Evropske unije. Migracijski potencial novih članic oz. pričakovan pritok migrantov na trg dela ciljnih držav sedanjih članic skuša pojasniti z makro in mikroekonomskimi dejavniki, kateri izpostavljajo posameznika, ki upoštevajoč svoje osebne značilnosti dojema in tehta odločitev za emigracijo kot investicijo s pričakovanimi stroški in donosi pod pogoji nezanesljivosti in tveganja. Osrednjega problema se loteva tako teoretično oz. formalno-modelsko kot empirično-opisno in primerjalno (zlasti jo zanimata primera Nemčije in Avstrije). Najbliže realnim razmeram na evropskem trgu dela s tržnimi nepopolnostmi je model, ki upošteva diferenciran faktor dela ter predpostavlja rigiden trg dela z vplivom sindikatov na višino plač za neizobraženo delovno silo. Avtorica ugotavlja, da obstajajo velike razlike v napovedovanju migracijskega potenciala posameznih novih članic, pri čemer ni mogoče pričakovati nekontrolirano visokega pritoka migrantov iz novih držav članic ter bistvenega negativnega učinka pritoka migrantov na trg dela. Ciljne države (torej dosedanje države članice Evropske unije) ob pritoku migrantov ne glede na njihovo izobrazbo praviloma povečajo svojo skupno blaginjo, pri čemer prihaja do prerazporeditev dohodka zlasti med lastniki dela, medtem ko lastniki kapitala vedno pridobijo. Tovrstni pozitivni učinki migriranja znotraj Evropske unije za ciljne države se lahko še okrepijo, če Evropska unija in njene dosedanje članice kot ciljne države sprejmejo selektivno imigracijsko politiko, ki pospešuje pritok visoko izobražene delovne sile. Pomembno je tudi, da je lahko razumevanje navedenih ugotovitev dober pripomoček pri oblikovanju migracijske politike Slovenije kot bodoče ciljne države.
Diplomsko delo Klare Stoviček predstavlja jedrnato, teoretično in empirično podprt znanstven prispevek k razumevanju problematike migracij znotraj bodoče Evropske unije. Sistematičnost in jasnost v sintetičnem podajanju analitičnih ugotovitev gotovo zvišuje njeno uporabno vrednost tako za praktično oblikovanje državnih in evropskih politik kot za nadaljnjo strokovno obravnavo tega družbeno pomembnega in občutljivega področja.
JANEZ VONČINA: Pogoji za vključevanje Slovenije v Evropsko
monetarno unijo
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; mentor
red. prof. dr. Franjo Štiblar
Avtor je napisal temeljito študijo o pogojih za vstop Slovenije v Evropsko monetarno unijo, v kateri je najprej poglobljeno obdelal splošne teoretične vidike integriranja gospodarstev in delovanja monetarne unije ter problemsko zgodovinsko orisal in analiziral zgodovino evropskega monetarnega združevanja. Ta splošna spoznanja je apliciral na položaj Slovenije, pri čemer je izhajal iz izhodišča, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji že gotova stvar in da je po njem proces do končne uvedbe evra namesto lastne valute ireverzibilen. Zato postaja bolj pomembna predvsem časovna komponenta vstopa Slovenije kot članice Evropske unije v Evropsko monetarno unijo. Bistvena ugotovitev je, da bo za vstop v Evropsko monetarno unijo potrebna čimprejšnja realna in nominalna konvergenca slovenskega gospodarstva. Tako mora Slovenija v naslednjih letih poskrbeti, da se bo sposobna soočati s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Evropske unije, kar bo tudi najboljše nadomestilo deviznotečajnega instrumenta, ki ga v monetarni uniji ne bo več na voljo. Najtežji problem bo bržkone predstavljalo zniževanje inflacije na referenčno maastrichtsko vrednost, saj bo predvsem zaradi našega lastnega dolgoročnega interesa po dvigu življenjskega standarda obenem potrebno razvojno dohiteti obstoječe članice Evropske unije, pri čemer so nepredvidljivi tudi nekateri zunanji dejavniki, predvsem cena nafte na svetovnem trgu. Če bo Banki Slovenije uspelo znižati inflacijo na način, kot ga je opredelila v Usmeritvah denarne politike, potem v kombinaciji z ekonomskimi pričakovanji tudi konvergenca obrestnih mer ne bo problematična. Končno obstajajo tudi pri fiskalni konvergenci tolikšne rezerve glede na maastrichtsko mejo, da še obstajajo realne možnosti uporabe tovrstnih vzvodov zaradi morebitnega prilagajanja konkurenčnosti posameznih sektorjev gospodarstva v monetarni uniji.
Diplomsko delo Janeza Vončine pomeni tehten, celovit, jasen in strokovno neoporečen prispevek k boljšemu razumevanju problematike vključevanja Slovenije v Evropsko monetarno unijo. Preudarno in potrebno prepletanje teoretskega, zgodovinsko-razvojnega in empiričnega vidika obravnavane problematike mu daje nedvomno uporabno vrednost tako konkretno v vsakdanjem institucionalno-političnem delovanju kot v strokovni praksi, kjer bo v ospredju sinteza doseženega.
TINA VONČINA: Institucionalna reforma Evropske unije: izbrani
vidiki Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; mentor
red. prof. dr.
Lojze Sočan, somentor doc. dr. Zlatko Šabič)
Avtorica se sooča s problematiko institucionalne reforme Evropske unije po njeni širitvi na vzhod, pri čemer jo zanima zlasti kvaliteta teh reform (tj. stopnja ali dojemanje njihove federalne naravnanosti), tematiko ki ostaja za Slovenijo aktualna tudi zaradi dejstva, da je na podlagi Laekenske deklaracije že vključena v široko razpravo o prihodnosti Evropske unije, temelječo na metodi konvencije. Zanima jo zlasti širši zgodovinski pomen institucionalizacije integracijskega procesa, ki ga razlaga s pomočjo federalnega in medvladnega modela ter modela večnivojskega upravljanja. Zato se ne osredotoča na problematiko institucionalnega ravnotežja med posameznimi organi Evropske unije in podrobneje obravnava le tri t.i. amsterdamske ostanke, ki so bili predmet pogajanj na medvladni konferenci v Nici: več odločanja s kvalificirano večino v povezavi s sestavo Evropskega parlamenta, porazdelitev glasov v Svetu Evropske unije in sestavo Evropske komisije. V iskanju odgovora na dilemo vsebine in vloge koncepta poglabljanje politične integracije avtorica natančno in selektivno proučuje tri vizije prihodnosti Evropske unije, izražene v govorih vidnih evropskih politikov oz. predstavnikov držav članic: Fischerjevo federalno, Blairovo medvladno in Verhofstadtovo profederalno vizijo, ki pa v nasprotju s Fischerjevo izraža bojazen malih ali manjših držav članic pred dominacijo večjih ali velikih. Njena ključna ugotovitev je, da je vrh v Nici formalnopravno pripravil Evropsko unijo na širitev in na novo določil razmerja med državami in institucijami Evropske unije, vendar ne v federalni obliki, saj je medvladnost še vedno prevladujoči model vizije prihodnosti. Prav tako je pomembno, da so pogajanja v Nici dodatno zmanjšala dinamiko integracijskega procesa, ki se je upočasnil že pri sprejemanju Amsterdamske pogodbe.
Diplomsko delo Tine Vončina predstavlja samostojen in izviren prispevek k slovenskemu razumevanju sedanjega stanja in možne prihodnosti Evropske unije ter problematike njene institucionalizacije. Njegova teoretična osmišljenost, raznovrstnost izbranih metod proučevanja, sistematičnost in poglobljenost dopuščajo sklepati, da bo dobrodošla pomoč tako posameznikom in institucijam kot strokam in znanostim v Sloveniji, ki se soočajo z realnimi možnostmi in omejitvami strukturiranega procesa evropskega združevanja.
Mag. Milan Brglez, predsednik komisije