Tanja Čelebič: Izbrani regionalni vidiki v izobraževanju v
Sloveniji in v Evropski uniji
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; mentorica: doc. dr.
Sonja Kump, somentor: izr. prof. dr. Janko Muršak
Avtorica se ukvarja z ugotavljanjem razlik in podobnosti s področja izobraževanja in izobrazbene strukture med slovenskimi statističnimi regijami ter med Slovenijo in državami Evropske unije. Posebej poudarjena sta zaloga in tok kapitala znanja, ki prispevata k in sta obenem odvisna od gospodarskega razvoja. Ta medsebojna odvisnost velja tako za slovenske statistične regije kot za države Evropske unije. Še zlasti je pomembna ugotovitev, da Slovenija v zalogi znanja zaostaja za povprečjem Evropske unije, obenem pa se pri nekaterih kazalcih (npr. delež prebivalstva z visoko izobrazbo) uvršča više od sredozemskih članic Evropske unije. K še natančnejšemu dojemanju problema pripomorejo ugotovitve o razlikah, ki v zalogi in toku kapitala znanja obstajajo med statističnimi slovenskimi regijami, in še bolj znotraj njih (zlasti med mestom in podeželjem). Tovrstna analiza vodi avtorico k predlogom in pobudam k izoblikovanju in implementiranju do sedaj manjkajoče regionalne politike v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo.
Diplomsko delo Tanje Čelebič predstavlja samostojen in izviren prispevek k aktualnim razpravam o regionalnem razvoju Slovenije v luči slovenskega vključevanja v Evropsko unijo. Obširnost študije, pa tudi njena poglobljenost, poudarjen primerjalni pristop, analitična doslednost v uporabi statističnih metod in oprtost na številne vire dajeta njenim aplikativnim zaključkom le še dodatno težo.
Vesna Gorjup: Harmonizacija nacionalnih prav varstva okolja
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru; mentor: prof. dr. Matjaž Tratnik
Avtorica celovito obravnava področje Evropskega prava varstva okolja ter znotraj tega zlasti problematiko harmonizacije nacionalnih prav. Delo oriše zgodovinski razvoj Evropskega prava varstva okolja in njeno vključevanje v pravni red Evropskih skupnosti. Zelo natančno so posveti harmonizaciji (tj. poenotenju ureditve na podlagi direktiv, ki zahtevajo doseganje določenega rezultata brez natančnega predpisovanja sredstev zanj), njeni pojmovni razmejitvi z unifikacijo (tj. enotno ureditvijo na podlagi neposredno uporabnih uredb) in metodam harmonizacije, ki opredeljujejo svobodo države članice v harmonizaciji okoljevarstvenih standardov (tj. možnost sprejemanja strožjih ali milejših nacionalnih ukrepov od tistih predpisanih z direktivo). S harmonizacijo je povezala tudi implementacijo kot nujno posledico v procesu pridruževanja. Poleg samega opisa implementacije in njenih možnih metod je obdelala tudi pravni in politični nadzor nad implementacijo. Zadnji del diplomskega dela analizira Slovensko zakonodajo in konkretni primer implementacije direktive o presoji vplivov na okolje iz leta 1985 v pravni red Republike Slovenje (zlasti vnos potrebnih določb v Zakon o varstvu okolja in z njim povezane podzakonske akte). Prav tako odpre pomembno vprašanje problema prepisovanja direktiv, premalo strokovnega ukvarjanja z njimi in nevarnosti prehitrega implementiranja s primerjavo zahtev direktive iz leta 1985 z zahtevami dopolnjene direktive iz leta 1997.
Diplomsko delo Vesne Gorjup, ki je sicer pisano v angleškem jeziku zaradi sodelovanja v programu študentske izmenjave Socrates-Erasmus na fakulteti gostiteljici "Amsterdam Law School", pomeni pomemben prispevek k razumevanju okoljevarstvenega pravnega okvira Evropske unije ter problemov in možnosti povezanih s procesom slovenskega vključevanja vanj. Demonstrirana uporaba in tolmačenje ustreznih primarnih pravnih virov bosta prispevali pomembno zalogo znanja tako v procesu vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo kot po njegovem - tudi na podlagi tovrstnega vedenja - uspešnem zaključku.
Damjan Kukovec: Količinske omejitve in ukrepi s primerljivim
učinkom v pravu Evropske skupnosti in v pravu Svetovne trgovinske
organizacije
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; mentor: prof. dr.
Peter Grilc
Avtor primerja količinske omejitve in ukrepe s primerljivim učinkom v pravnih redih Evropske skupnosti in Svetovne trgovinske organizacije zlasti z analizo primarnih pravnih virov in odločb Sodišča Evropske skupnosti in organov za reševanje sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Pri tem ugotavlja, da je tolmačenje količinskih omejitev in ukrepov s primerljivim učinkom v pravu Svetovne trgovinske organizacije manj ekstenzivno, medtem ko je v pravu Evropskih skupnosti domet pojma količinske omejitve, predvsem pa ukrepov s primerljivim učinkom, dejansko precej širši. Slednjo ugotovitev poveže z razlikami v stopnji integracije obeh mednarodnih organizacij in pa pravno močjo obeh institucij reševanja mednarodnih sporov, ki je razvidna predvsem v njunih možnostih in vlogah v ustvarjanju novega pravnega reda. Ker je v pravu Evropske skupnosti interpretacija količinskih omejitev širša in ne priznava določenih izjem (npr. tistih ekonomske narave) ni nujno, da bodo dejanska stanja, ki pomenijo kršitev prava Evropske skupnosti, pomenila tudi kršitev prava Svetovne trgovinske organizacije. Obenem avtor ugotavlja in argumentira, da bodo dejanska stanja, ki so pomenila kršitev prava Svetovne trgovinske organizacije tako interpretirana tudi s strani Sodišča Evropske skupnosti, čeprav še niso bila predmet obravnave pred njim. Tako za teorijo kot za prakso je nadalje pomembno, da obstaja velika verjetnost upoštevanja pravnih argumentov sprejetih s strani ene mednarodne sodne instance tudi pred drugo, kar pomeni, da je glede problematike količinskih omejitev in ukrepov s podobnim učinkom nujno poznavanje judikature nastale v obeh pravnih redih, pri čemer ustaljeno ločevanje med anglosaškim in kontinentalnim pravnim sistemom ni pomembno.
Diplomsko delo Damjana Kukovca je izviren in zelo pomemben prispevek k razumevanju mednarodnega gospodarskega prava, ki presega zgolj poznavanje pravnega reda Evropske skupnosti. Prav tako dokazuje pomembnost in uporabnost teoretičnih in metodoloških pravnih znanj za razumevanje razvijajočega se mednarodnega gospodarskega reda, katerega pomemben in najbolj razvit del je pravo Evropske skupnosti. Brez tovrstnega vedenja je namreč mogoče hoditi le po "poteh", ki so jih začrtali drugi in obenem ne videti možnosti, ki so odprte, a še ne "prehojene".
Klavdija Miklavžin: Problematika hmeljarstva v kontekstu
povezovanja Slovenije z Evropsko unijo
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru; mentor:
prof. dr. Vladimir Kenda
Avtorica podrobneje razčlenjuje pogoje in možnosti hmeljarske proizvodnje znotraj kmetijskega sektorja v pogojih evropskega integriranja s poudarkom na dane pogoje v Zgornjesavinski dolini. Izhodiščni problem je vprašanje, ali ima hmeljarska proizvodnja in s tem povezan tradicionalni izvoz hmelja v razmerah evropske konkurenčnosti prihodnost in kakšna bo ta prihodnost. Ugotavlja, da so postopoma postali proizvajalci piva, kjer hmelj predstavlja eno od vhodnih komponent, vse bolj donosna podjetja in pomembni proračunski dajalci, obenem pa so proizvajalci hmelja vse bolj marginalizirani. Čeprav zagotavlja evropsko integriranje dokazano hitrejšo gospodarsko rast celote, povprečno višji življenjski standard, hitrejši tehnološki napredek ter smiselnejšo izrabo proizvodnih tvorcev (predvsem človekove aktivnosti), lahko taisti proces potisne posamezne dele celote, posamezne dejavnosti ali sloje na obrobje. Čim bolj inteziven je tak proces integriranja in čim manj je nadzorovan in korigiran, tem bolj jasne so posledice v obliki povečane neenakosti.
Diplomsko delo Klavdije Miklavžin predstavlja celovito in zanimivo obravnavo problematike hmeljarstva v procesu vključevanja v Evropsko unijo in pomeni prispevek k razumevanju manj obravnavanih, čeprav ne tudi manj pomembnih potencialno negativnih vidikov vključevanja v Evropsko unijo.
Karin Mlekuš: Imigracijska politika Evropske unije
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; mentor:
doc. dr. Matija Rojec; somentorica: mag. Irena Brinar
Avtorica se loteva migracijske politike, problematike, ki je aktualna ne samo v okviru Evropske unije, temveč tudi širše. Evropska migracijska politika posredno vpliva tudi na pogajanja o članstvu Slovenije v Evropski uniji; tj. na pogajanja o prostem pretoku ljudi. Imigracijska politika kot del migracijske politike Evropske unije je po avtoričinem dokazovanju tako rezultat mednarodnih okoliščin kot potreb in razvoja same integracije. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega trga se je imigracijska politika osredotočila na zagotavljanje varnosti Evropske unije, kar se kaže tako v dokumentih kot v praksi. Amsterdamska pogodba je s procesom komunitarizacije imigracijski politiki dodelila status skupne politike. Kljub preskoku iz medvladne v nadnacionalno politiko pa je skupna imigracijska politika še vedno v zametkih. Avtorica skozi analizo restriktivnih ukrepov, s katerimi želi Evropska unija omejiti priseljevanje iz držav nečlanic, pokaže na odsotnost pozitivnega vidika imigracijske politike; tj. odsotnost politike integracije. Poleg zaostrovanja pogojev za vstop, bivanje in zaposlovanje na ozemlju Evropske unije, Unija vse večje napore usmerja v nadzor skupne zunanje meje. Po načelu eksternalizacije nadzora odgovornost za ilegalne migrante vse bolj prenaša na tretje države, med katerimi je tudi Republika Slovenija kot država kandidatka. Uskladitev migracijske politike se pred države kandidatke postavlja kot posreden pogoj za pridobitev članstva v Evropski uniji, saj bo sposobnost varovanja skupne zunanje meje ključna pri zagotavljanju varnosti Unije kot celote.
Diplomsko delo Karin Mlekuš je inovativen raziskovalni poskus obravnave pereče problematike, ki pokaže na potrebo drugačnega razmišljanja o njej od ustaljenega. Namesto restrikcij bi namreč le integracija tujcev dolgoročno lahko rešila varnostni vidik priseljevanja. Integracija tujcev v evropske družbe, kar vključuje tudi njihovo svobodo gibanja, bi lahko bolj prispeval k socialni in kulturni varnosti Evropske unije, ki ostaja odvisna od odnosov med "domačini" in tujci. Ustrezna podprtost z viri in metodološka korektnost znanstveno utemeljenost tovrstnega razmišljanja še bolj izpostavi.
Damjan Struna: Vključevanje srednjeevropskih tranzicijskih držav v
EMU
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; mentor: prof. dr.
Mojmir Mrak
Avtor proučuje problematiko vključevanja srednjeevropskih držav, ki so v procesu tranzicije v Evropsko monetarno unijo. Najprej teoretično oriše sisteme čistega drsečega, čistega trdnega in hibridnega deviznega tečaja ter znotraj najbolj življenjske hibridne inačice ločuje režime v okviru sistema trdnega deviznega tečaja (kot so valutni odbor, režim trajno trdnega deviznega tečaj, režim prilagodljivega trdnega deviznega tečaj oz. prilagodljive vezave in režim plazečega trdnega deviznega tečaja oz. plazeče vezave) ter režime v okviru sistema drsečega deviznega tečaja (kjer gre lahko za uravnavano drsenje deviznega tečaja ali pa za njegovo neodvisno drsenje). Tako izoblikovan pojmovni okvir uporabi za primerjalno proučevanje prednosti in slabosti deviznih tečajev v Estoniji (kjer gre ves čas za valutni odbor), Madžarski (kjer je prišlo do premika od režima prilagodljive vezave k režimu plazeče vezave), Poljski in Češki (kjer je prišlo do evolutivnega skoka od režima prilagodljive vezave k relativno popolni liberalizaciji režima deviznega tečaja) ter Sloveniji (ki je ves čas prehoda ohranjala režim uravnavanega drsečega deviznega tečaja). Primerjalno proučevanje avtor nadgradi z analizo režimov deviznih tečajev v procesu približevanja Evropski monetarni uniji, kjer ga zlasti zanimajo prednosti in slabosti vključevanja vanjo in sama spremenljivost režima deviznega tečaja v obdobju pred priključitvijo.
Diplomsko delo Damjana Strune pomeni teoretično podprt in na primerjalni analizi zasnovan prispevek k razumevanju problematike vključevanja držav v prehodu oz. srednjeevropskih držav kandidat v Evropsko monetarno unijo. Sintetično podajanje ugotovljenih rezultatov analize samo povečuje njeno uporabno vrednost.
Mag. Milan Brglez, predsednik komisije