Utemeljitev izbora najboljših diplomskih nalog o Evropski uniji in slovenskem vključevanju v EU v šolskem letu 1999/2000
Datum natečaja: 7.12.1999
Datum izbire: 20.11.2000
Komisija za izbor najboljših nalog:
Predsednik komisije: dr. Rajko Knez, Pravna fakulteta, Maribor
Člani: doc. dr. Peter Stanovnik, Inštitut za ekonomska
raziskovanja, Ljubljana doc. dr. Martin Pavlovčič, Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec mag. Milan Brglez, Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana dr. Rado Genorio, Služba vlade za evropske
zadeve Matjaž Kek, Urad vlade za informiranje
Urad vlade za informiranje je na predlog komisije odločil, da nagrade prejmejo:
Boštjan Arnold z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za nalogo: "Slovenija, EU in integracijske alternative", mentor prof. dr. Andrej Kumar
Simona Hostej s Pravne fakultete Univerze v Mariboru za nalogo: "Implementacija 81. In 82. člena Pogodbe o ES s strani Komisije in držav članic", mentor prof. dr. Matjaž Tratnik
Tjaša Lovreković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za nalogo: "Evropska audiovizualna politika in Slovenija", mentorica doc. dr. Sandra Bašić-Hrvatin
Igor Mally s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za nalogo: "Geopolitični položaj Slovenije in njenih pokrajin v okviru evropskih integracijskih procesov", mentor doc. dr. Milan Bufon
Borut Pivec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za nalogo: "Primerjava kmetijskih trgov držav srednje in vzhodne Evrope", mentor prof. dr. Emil Erjavec
Milan Repič s Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru za nalogo: "Strateški vidiki vključevanja slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo", mentor izr. prof. dr. Jernej Turk
Milena Škufca s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za nalogo: "Evropska unija in novo evropsko kazensko pravo", mentorica prof. dr. Alenka Šelih
Tjaša Živko z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru za nalogo: "Manevrski prostor za vodenje nacionalno specifičnih ukrepov ekonomskih odnosov Slovenije s tujino", mentor izr. prof. dr. Vito Bobek.
Utemeljitev
Boštjan Arnold: "Slovenija, EU in integracijske alternative"
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, mentor prof. dr. Andrej Kumar
Avtor v diplomski nalogi obravnava vprašanja regionalnih ekonomskih integracij in sicer evropske ekonomske integracije. Pri tem primerja Evropsko unijo in znotraj nje ES, kot možno in najverjetnejšo obliko integracije z drugimi oblikami integracije na tem prostoru in sicer z Evropskim gospodarskim področjem, Evropskim združenjem proste trgovine in Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini. Poleg omenjenih analizira še obveznosti Slovenije do Evropske unije na eni in do Svetovne trgovinske organizacije na drugi strani. Po avtorjevem mnenju je širitveni proces Evropske unije zgodovinska priložnost za celotno Evropo, in je to politična potreba, saj bi se na ta način zagotovila varnost na celini in na gospodarskem področju ekonomska rast ter splošna blaginja. Ugotavlja temeljne razlike med ekonomsko integracijo v Evropski uniji ter drugimi ekonomskimi integracijami, pri čemer ugotavlja, da se v drugih oblikah ekonomskih integracij ohranja samostojnost v odnosih s tretjimi državami, v "rokah" držav članic pa je še vedno zadržana tudi veliko večja stopnja suverenosti. V Evropski uniji pa je stopnja suverenosti držav članic precej manjša in več je originarnih pristojnosti oblasti, ki so prenesene na skupne organe Evropske unije. Tudi glede tega je Evropska unija posebnost. Tako avtor na koncu ugotavlja, da Slovenija nima prave alternative polnopravnemu članstvu v Evropski uniji. V njenem okviru si Slovenija, po avtorjevem mnenju, lahko zagotovi varen, demokratičen in na načelih pravne države in človekovih pravic, utemeljen razvoj.
Naloga, Boštjana Arnolda, daje komparativen pregled razlik med posameznimi oblikami ekonomskih integracij ne le na evropskem, ampak zaradi obravnavanja Svetovne trgovinske organizacije, tudi na svetovnem območju. Čeprav avtor ne ponudi novih spoznanj, pa ponudi razloge in utemeljitve zanje in to daje nalogi posebno vrednost.
Simona Hostej: "Implementacija 81. in 82. čl. pogodbe ES s
strani komisije in držav članic"
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, mentor prof. dr. Matjaž Tratnik
Diplomska naloga Simone Hostej, L.LM. obravnava področje postopkovnih in tudi materialnih pravil, ki jih mora spoštovati Komisija ES pri nadzoru kršitev 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi ES. To sta dva temeljna člena, na katerih sloni celotno konkurenčno pravo ES. Že samo dejstvo, da je vsa zapletena materija urejena v bistvu v dveh členih, pomeni, da je interpretacija teh členov v veliki meri odvisna od Sodišča ES in same Komisije ES, ki mora odločitve prvega spoštovati, sicer tvega lasten neuspeh. Naloga seveda ne more mimo obravnavanja Uredbe 17/62, ki vsebuje vsa pravila postopka, ki daje posameznim podjetjem (ne le v državah članicah Evropske unije, ampak vsem, ki prodajajo na trgu Skupnosti) določeno mero zaščite v postopku, ko morajo Komisiji ES razkriti svoje poslovne podatke.
Naloga je zanimiva tako za teorijo kot tudi za prakso - tudi že v Sloveniji. Potencialno lahko vsako slovensko podjetje npr. doleti postopek, kakršen se je zgodil jeseniškemu Acroniju, ki je bil osumljen dumpinškega izvoza. V takšnih primerih so postopkovna pravila izredno pomembna, saj sodna praksa kaže, da lahko posamezna podjetja zmagajo v takšnem sporu tudi zaradi postopkovnih napak. Izredno pomemben je tudi opis sodelovanja med Komisijo ES in nacionalnimi uradi za varstvo konkurence, ki ga diplomantka opisuje.
Naloga je izredno podrobno napisana, na podlagi tujih pravnih virov (virov ES) in tuje literature ter upošteva sodno prakso Sodišča ES. Predvidevanja sprememb na tem področju avtorica potrjuje z Belo knjigo o spremembah pristojnosti Komisije ES na tem področju.
Tjaša Lovreković: "Evropska avdiovizualna politika in Slovenija"
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, mentorica doc. dr. Sandra Bašić-Hrvatin
V sodobnih procesih integracij je vprašanje nacionalnih kulturnih identitet, kljub prehajanju državnih suverenosti na nadnacionalne formacije in organe, eno od temeljnih vprašanj. Zato so prav množični mediji prostor sodobnega družbenega komuniciranja, kot pojasnjuje avtorica, izjemno pomembni z vidika ohranjanja oziroma negovanja nacionalne kulture. Analizirati medije je izjemno kompleksno vprašanje. Avtorica se izjemno izčrpno, analitično in z veliko mero poznavanja številne literature loti vprašanja delovanja medijev na svobodnem trgu. Pravilno ugotavlja, da svobodni trg omogoča delovanje izjemno velikemu številu medijskih akterjev, istočasno pa svobodni trg prinaša tudi vse večjo homogenizacijo vsebin in koncentracijo medijskega kapitala. V takem kontekstu je vprašanje regulacije medijskega lastništva in medijskih vsebin še kako na mestu, meni avtorica. V procesu vključevanja v Evropsko unijo mora Slovenija uskladiti svoj pravni red oziroma prevzeti evropski pravni red - acquis communitaire. Z analizo dokumentov, ki oblikujejo evropsko medijsko zakonodajo po evropskih standardih, avtorica dokazuje, da ta po eni strani implicira in uporabnikom audivizualnih komunikacijskih kanalov nalaga odgovornost do javnosti. V nalogi se loti tudi vprašanja, kaj bodo spremembe zakonodaje pomenile za slovenske radiodifuzne medije. S konkretnimi primeri so ugotovljene nepravilnosti, ki so v sedanjem slovenskem medijskem prostoru nastale kot posledica nepopolne zakonodaje in njenega izvajanja. Naloga po svoji analitičnosti, razčlenjenosti, raziskovalni natančnosti in poznavanju analizirane teme sodi med tiste diplomske naloge, ki izstopajo iz povprečja.
Igor Mally: "Geopolitični položaj Slovenije in njenih pokrajin
v okviru evropskih integracijskih procesov"
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, mentor doc. dr. Milan Bufon
Avtor se je v svoji diplomski nalogi lotil vprašanja evropskih integracijskih procesov v luči geopolitičnih transformacij in odnosa Slovenije do njih. Najprej je utemeljil slovenski geografski položaj v smislu pomembnega prehodnega območja ter narodnostnega in kulturnega križišča v Evropi. Pri tem je izčrpno obravnaval zlasti srednjeevropsko dimenzijo Slovenije in njene mostične ali "gate-way" funkcije v povezovanju različnih geopolitičnih in kulturnih prostorov. V nadaljevanju je analiziral dejavnike evropskih integracijskih procesov iz vidika evropske regionalne politike ter razmerja med Evropsko unijo in državami Srednje in Vzhodne Evrope. Pri tem je podrobneje prikazal tudi regionalne razmere v sosednjih območjih Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V centralnem delu naloge se je na inovativen način lotil proučevanja prostorskega razvoja Slovenije in njene regionalne politike, pri čemer se seveda ni mogel izogniti vprašanju regionalizacije Slovenije in izbora ustrezne geografske členitve za potrebe regionalnega razvoja. Nalogo zaključujeta poglavji, v katerih je avtor s pomočjo SWOT analize in analitično-sintetičnih tehnik podrobneje opredelil različne elemente geopolitičnega položaja različnih pokrajin v Sloveniji, na ta način pa tudi različne dimenzije geopolitičnega položaja Slovenije v okviru evropskih integracijskih procesov z vidika širše kontinentalne in srednjeevropske perspektive ter z vidika sosednjih držav.
Na ta način je avtor v svojih zaključkih opozoril na še ne dovolj znane učinke evropskih integracijskih procesov na položaj in razvojne potenciale slovenskih pokrajin, pri čemer je izpostavil selektivni in diferencialni potek samih integracijskih procesov ter njihovih učinkov na slovensko prostorsko in družbeno strukturo. S tem je odprl ne le novo pomembno raziskovalno tematiko, ampak sploh širše pomembno temo regionalnih vidikov evropskih integracijskih procesov.
Borut Pivec: "Primerjava kmetijskih trgov držav srednje in
vzhodne Evrope"
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, mentor prof. dr. Emil Erjavec
Kandidat je v diplomski nalogi primerjal pomembnejše kmetijske trge in ukrepe kmetijske politike v državah kandidatkah za članstvo v Evropski uniji. Cilj naloge, ugotoviti v kolikšni meri se kmetijstva držav kandidatk razlikuje od kmetijstva v Evropski uniji in kakšne posledice ima to lahko za pristopni proces, je bil v celoti dosežen. Poseben poudarek je dan primerjavi ukrepov kmetijske politike. Primerjava je pokazala, da je Slovenija med državami Srednje in Vzhodne Evrope po strukturi in politiki najbližje Evropski uniji. Kmetijstvo ima v Sloveniji podoben narodnogospodarski pomen, kot ga ima kmetijstvo v Evropski unij in na podobni ravni sta zaščita kmetijstva in cene, kmetijska politika pa ima podobne cilje in ukrepe. Slovenija je tudi neto uvoznica hrane. Zaradi teh razlogov pristop Slovenije k Evropski uniji, po avtorjevem mnenju, v primerjavi z drugimi kandidatkami ne predstavlja večjega problema za kmetijstvo Evropske unije, kljub primerljivosti pa bodo s pristopom nastale resne težave za slovensko kmetijstvo.
Naloga je informacijsko bogata. Kandidat se je moral prebiti čez številne podatkovne in analitične baze. Številni podatki in dejstva so zgledno urejeni in jasno predstavljeni.
Milan Repič: "Strateški vidiki vključevanja slovenskega
kmetijstva v Evropsko unijo"
Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru, mentor izr. prof. dr. Jernej Turk
Tematika, ki jo je kandidat obravnaval, je izredno kompleksna. V nalogi je uspel ugotoviti dejansko pripravljenost slovenskega kmetijstva in domače kmetijske politike za vključitev v Evropsko unijo. Diplomsko delo na celovit način obravnava temeljne smernice vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, pri tem pa se naslanja na izredno širok spekter strokovnih prispevkov domačih ter uglednih tujih avtorjev, ki se lotevajo te pereče problematike agrarno- ekonomskega raziskovanja. Osrednji poudarek naloge je dan proučitvi programov in strategije reform slovenskega kmetijstva ter njeno usklajenost s cilji skupne kmetijske politike Evropske unije. Prikazani so mehanizmi izvajanja tržno-cenovne, zunanjetrgovinske, strukturne in regionalne politike ter pripravljenost slovenske kmetijske politike, za vključitev v programe predpristopne pomoči. Posebna vrednost diplomske naloge je v njeni analizi prednosti oziroma pomanjkljivosti integracijskih procesov Slovenije z Evropsko unijo glede na razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja v bližnji prihodnosti. Tako avtor ugotavlja razloge za nekonkurenčost slovenskega kmetijstva v tem trenutku in razloge, zakaj slovensko kmetijstvo ne bi preživelo na skupnem trgu. Razlogom pa dodaja tudi rešitve, kot so npr. izboljšanje posestne strukture kmetij na slovenskem, odprto trgovanje s kmetijskimi zemljišči - tudi tistimi, ki so v lasti Slada kmetijskih zemljišč, dokončna izpeljava komasacij, kar bi prispevalo k zaokrožitvi in povečanju kmetijskih gospodarstev, itd. Omenjeni in drugi ukrepi, ki jih predlaga avtor, dajejo diplomski nalogi veliko kvaliteto.
Milena Škufca: "Evropska unija in novo evropsko kazensko pravo"
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, mentorica prof. dr. Alenka Šelih
Tema predložene diplomske naloge je zanimiva in aktualna na eni strani zato, ker Evropska unija v svojem prvem stebru nima pristojnosti za področje kazenskega prava. Toda in ne glede na to, se je že do sedaj razvila vrsta posrednih poti, po katerih organi Evropske unije vplivajo na kazensko in na kaznovalno pravo držav članic. Avtorica kljub temu meni, da bi morali dobiti organi Evropske unije večje možnosti in pristojnosti za ukrepanje zoper kriminaliteto v Evropski uniji in kriminaliteto zoper Evropsko unijo. Medtem, ko kriminaliteto v Evropski uniji še lahko obvladujejo z ukrepi za koordinacijo, kooperacijo in asimilacijo kazenskega prava držav članic, pa je vprašanje o kriminaliteti zoper Evropsko unijo, to so napadi na finančne interese Evropske unije, odprto, nerešeno in po prevladujočem stališču neučinkovito. Zato poteka v Evropski uniji bolj ali manj prikrit spopad med težnjo t.i. bruseljske birokracije po uvedbi naddržavnega evropskega kazenskega prava in državami članicami, ki ljubosumno varujejo svojo represivno oblast kot eno od najbolj markantnih značilnosti svoje suverenosti. Avtorica je tako tudi razumela problem, o katerem je pisala. Seveda je njena naloga tudi pomemben prispevek k prihodnjim odločitvam Slovenije glede temeljne dileme, ali naj bo Evropska unija zveza samostojnih držav ali federacija z organi, ki bi imeli status naddržavnosti.
Diplomska naloga je odlično informativno delo, kar pa ne pomeni, da tudi po kriteriju substance naloga ni dobra. Že narava teme v pravu Evropske unije je takšna, da prevladuje informativnost. Posebna vrednost te diplomske naloge je v zelo sistematični obdelavi številnih in zelo različnih delovanj Sveta EU, Komisije ES in Sodišča ES v Luksemburgu, ki so kazensko ali kaznovalnopravne narave. Pri tem je avtorica znala biti kritična in tudi skeptična zlasti glede teženj po unifikaciji kazenskega prava na ravni Evrope in glede možnega nadaljnjega razvoja Evropske unije kot federacije.
Tjaša Živko: "Maneverski prostor za vodenje nacionalno
specifičnih ukrepov ekonomskih odnosov Slovenije s tujino"
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, mentor izr. prof. dr. Vito Bobek
Kandidatka v svojem diplomskem delu obravnava politiko ekonomskih odnosov Slovenije s tujino po vstopu v Evropsko unijo, pri čemer jo zanima zlasti manevrski prostor za izvajanje ukrepov ter vplivanje na oblikovanje politike ekonomskih odnosov Evropske unije s tujino.
Diplomsko delo je kandidatka razdelila v štiri medsebojno povezane in zaključene celote, uvod ter sklepne misli. V prvem vsebinskem delu diplomskega dela kandidatka predstavi politiko ekonomskih odnosov Slovenije s tujino ter proces sprejemanja odločitev v Evropske unije. Nadaljuje z analizo politike ekonomskih odnosov Slovenije s tujino po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki jo zasnuje na treh vidikih: spremljanje in nadzor izvajanja politike ekonomskih odnosov s tujino v Sloveniji, na spremembah, ki bodo nastale po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in pa na izvajanje politike ekonomskih odnosov s tujino na treh ravneh (nacionalna, nadnacionalna in meddržavna raven). V tretjem delu predstavlja kandidatka vpliv na politiko Evropske unije prek interesnih skupin in lobiranja ter izrabo podpornih storitev Evropske unije. V četrti celoti pa analizira še protidumpiško in protisubvencijsko politiko.
Kandidatka je izbrala primerno in za Slovenijo zelo aktualno temo, ki je hkrati težavna, saj je o njej napisanega relativno malo. Na drugi strani pa gre za zelo kompleksno politiko, ki jo je včasih zelo težko razmejiti od sorodnih politik. Naloga je morala biti zato že po naravi teme interdisciplinarna. Diplomska naloga ima značilnosti pretežno makroekonomske raziskave dinamičnega značaja. Pristop k nalogi je deskriptiven, v okviru katerega je uporabila metodo kompilacije, deskripcije, komparacije in klasifikacije.
Tehnično je naloga na zelo visoki ravni. Kandidatka je z nalogo dokazala, da je sposobna uporabljati znanje, pridobljeno v času študija, tudi na ta način, da je v nalogi izhajala iz splošnega h konkretnejšemu in je lepo zgradila celoten tekstualni del naloge.
Dr. Rajko Knez, predsednik komisije