Utemeljitev izbora najboljših diplomskih nalog o Evropski uniji in slovenskem vključevanju v EU v šolskem letu 1998/1999
Utemeljitve
Polona Pičman
Pravni vidiki lobiranja in delovanje interesnih skupin v
postopku vključevanja Slovenije v Evropsko unijo
Pravna fakulteta, Ljubljana, Mentor: red.prof.dr.Albin Igličar
[povzetek naloge, objavljen v Evrobiltenu št. 15]
Tema diplomske naloge je pravna ureditev lobiranja oziroma delovanja interesnih skupin v Evropski uniji in analiza zmožnosti in uporabnosti lobiranja v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Tema je za Slovenijo izredno aktualna, saj lobiranja, za razliko od držav članic EU, vsaj v pravno urejeni obliki do nedavnega praktično nismo poznali, zdaj pa se v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo postavlja potreba, da lobiranje in delovanje interesnih skupin nasploh temeljito spoznamo, prilagodimo evropski ureditvi in koristno uporabimo v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo.
Diplomsko delo združuje teoretične koncepte in praktično uporabo lobiranja. V prvem delu precizno definira lobiranje nasploh in probleme pravnega urejanja delovanja interesnih skupin. V drugem delu podaja pregled normativne ureditve lobiranja v nekaterih evropskih državah in v Evropski uniji kot nadnacionalni tvorbi. V zadnjem delu se osredotoči na obravnavo vloge interesnih skupin in lobiranja v državah kandidatkah v procesu širitve Evropske unije.
Diplomsko nalogo ocenjujemo kot izredno kvalitetno delo, ki daleč presega standarde dobre diplomske naloge, tako da ima po mnogih značilnosti značaj raziskovalne študije. Avtorica je uporabila izredno bogato literaturo in vire, hkrati pa je z iznajdljivostjo uspela priti tudi do nekaterih informacij, ki niso javno dostopne. Naloga vključuje tudi tri priloge, ki so tudi same po sebi zaokroženo in informativno bogato branje. Tekst je zahteven, vendar izbrušen, tehten in racionalen. Delo je metodološko sistematično, vsebinsko poglobljeno, informativno in zanimivo. Samostojnost in kreativnost pri obdelavi te zahtevne in aktualne teme kaže na visok raziskovalni potencial in široko razgledanost avtorice.
Katja Vurcer
Sodelovanje med sodiščem Evropskih Skupnosti in sodišči
držav članic, s poudarkom na členu 177 PES - Reševanje
predhodnih vprašanj
Pravna fakulteta Maribor, Mentor: prof.dr. Mirko Ilešič
Tema diplomske naloge je pravna ureditev Evropske unije, s poudarkom na vlogi Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu in institucije predhodne odločitve. V ospredje postavlja vprašanje občutljivega razmerja med pristojnostjo sodišča Evropskih skupnosti in nacionalnih sodišč držav članic Evropske unije v postopku predhodnih odločitev, ki ga določa 177 člen Pogodbe o Evropski skupnosti. Diplomsko delo obravnava pomembno tematiko s področja pravne ureditve Evropske unije, ki za zdaj, dokler Slovenija še ni polnopravna članice EU, za Slovenijo ni neposredno relevantna, vendar pa že zdaj, kot pravi avtorica, pronica v naš pravni sistem.
Diplomsko delo najprej obravnava Sodišče evropskih skupnosti, ki v okviru Evropske unije izvršuje sodno funkcijo in s tem sooblikuje pravni sistem Evropske unije. Posebna pozornost je namenjena sodišču prve stopnje in njegovim pristojnostim. Težišče diplomske naloge pa je na instituciji predhodnega vprašanja oziroma predhodne odločitve po 177 členu Pogodbe o Evropski skupnosti. Pri tem je posebna pozornost namenjena obravnavi razmerja med nacionalnimi sodišči držav članic Evropske unije in Evropskim sodiščem v Luksemburgu.
Diplomsko delo ocenjujemo kot zelo kvalitetno in temeljito. Avtorica se je oprla na obsežno strokovno literaturo in pravne vire, pri čemer delu še posebno kvaliteto dajejo bogato citirarane sodne odločbe, torej pravna praksa. Delo je dobro strukturirano, sistematično obravnavano, metodološko zahtevno in vsebinsko bogato, kar kaže na samostojnost in ustvarjalnost avtorice pri obravnavi te strokovno zahtevne tematike.
Igor Masten
Skupna evropska monetarna politika - vidik racionalnih pričakovanj
Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Mentor: prof. dr. Zarjan Fabjančič, somentor: prof. dr. Ivan Ribnikar
[povzetek naloge, objavljen v Evrobiltenu št. 16]
Diplomsko delo obravnava zelo aktualno tematiko vodenja skupne monetarne politike v Evropski uniji. Enajst držav članic EU je s 1.1.1999 oblikovalo Evropsko ekonomsko in monetarno unijo in uvedlo skupno valuto evro, vodenje skupne monetarne politike pa preneslo v roke nadnacionalne monetarne oblasti Evropske unije, to je v Evropsko centralno banko oziroma v Evropski sistem centralnih bank. Tema je prvenstveno evropska in pomembna v času, ko se evro šele uveljavlja, ECB pa je pod drobnogledom, saj mora šele vzpostaviti kredibilnost pri vodenju skupne monetarne politike. Pri tem se odpira vrsta teoretičnih vprašanj, na katere stroka še ni dala dokočnega odgovora. Avtor se v sklepnem delu dotakne obravnavanih vprašanj tudi s stališče Slovenije, saj tudi Slovenijo kot bodočo članico Evropske unije čaka vključevanje v ekonomsko in monetarno unijo in v območje evra ter v skupno evropsko monetarno politiko.
Avtor se v svojem diplomskem delu pogumno loteva nekaterih od teh tudi za vrhunsko evropsko ekonomsko znanost zahtevnih vprašanj. V ospredje obravnavanja postavlja vprašanja glede definiranja cilja skupne monetarne politike, kredibilnosti evropske centralne banke glede na njeno zavezanost temu cilju, vprašanje neodvisnosti evropske centralne banke in demokratičnega nadzora nad njo. Pri tem avtor izhaja iz teoretičnega problema časovne nekonsistentnosti monetarne politike, asimetričnosti informacij in relativnega tehtanja med ciljem stabilnosti cen in alternativnimi cilji monetarne politike. Obravnavano tematiko postavlja v okvir Barro-Gordonovega in nato Cukiermanovega modela ter v kontekst teorije racionalnih pričakovanj.
Diplomsko nalogo ocenjujemo kot zelo zahtevno in kvalitetno delo. Avtor uspešno kombinira zahtevno matematizirano modelsko obravnavo tematike z jasnimi in preprostimi sklepi, pri čemer posamezne dele naloge povezuje v konsistentno celoto. Avtor se je učinkovito spopadel z zahtevno najsodobnejšo strokovno literaturo z obravnavanega področja in z zahtevno metodologijo, ki jo je podredil končnemu cilju - ugotoviti domet in pasti skupne evropske monetarne politike. Diplomsko delo kaže na strokovno usposobljenost avtorja za znanstveno-raziskovalno delo in na njegov razvojni potencial.
Erika Štular
Širitev Evropske unije - pravni vidiki
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Mentor: prof.dr. Marjan Svetličič, somentorica: mag. Irena Brinar
Diplomska naloga obravnava pravne razsežnosti vzhodne širitve Evropske unije, to je vključevanja srednje in vzhodno evropskih držav v Evropsko unijo. Pravne vidike vključevanja teh držav obravnava skupno, za države kandidatke kot skupino. Slovenija sicer ni posebej izpostavljena, vendar najde svoje mesto v okviru obravnavane teme, ki je tako zanimiva in relevantna tudi za Slovenijo. Proces vzhodne širitve EU ima nedvomno več dimenzij, vendar je med njimi pravna, predvsem prevzem celotnega acquis communautairea, nedvomno ena najbolj izpostavljenih in zahtevnih, kot je pokazal dosedanji potek pogajanj za vstop Slovenije v Evropsko unijo in poročila Evropske komisije o pripravljenosti držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Diplomsko delo izhaja iz teorije ekonomske integracije ter pri tem obravnava vprašanja stroškov in koristi ter neposrednih in posrednih ekonomskih in političnih vplivov članstva v Evropski uniji na države kandidatke. Avtorica analizira specifičnosti sedanjega procesa širitve Evropske unije glede na dosedanje procese njene širitve, predvsem pa pomembno razmejuje pogoje za širitev Evropske unije na zunanje (ki jih morajo izpolniti države kandidatke) in notranje (ki jih bo morala predhodno izpolniti Evropska unija sama, da bo lahko sprejela nove članice). Ta vprašanja avtorica nadgrajuje z analizo pravne podlage širitve - ustanovitvene pogodbe in njenih kasnejših revizij, Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe.
Avtorica je uspela na podlagi domače in tuje strokovne literature in virov povezati obravnavana vprašanja v zaokroženo celoto. Diplomsko delo je tako sistematično koncipiran in primerno strukturiran tekst, katerega ambicija je samostojno prispevati k razmišljanjem o poti Slovenije in drugih držav kandidatk v Evropsko unijo.
Katja Avberšek
Prihajajoča reforma skupne kmetijske politike in njeni
vplivi na širitev Evrtopske unije - s poudarkom na Sloveniji
Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Mentor: prof.dr. Vito Bobek
[povzetek naloge, objavljen v Evrobiltenu št. 17]
Diplomska naloga obravnava načela in cilje, značilnosti in mehanizme evropske skupne kmetijske politike in njene prihajajoče reforme. Skupna kmetijska politika je nedvomno eno od najbolj problematičnih in kontroverznih področij delovanja Evropske unije, ki ima pomemben vpliv na proračun Evropske unije in posredno tudi na dinamiko procesa vključevanja držav kandidatk v Evropsko unijo, saj je od načina in dinamike reforme skupne kmetijske politike v Evropski uniji v veliko meri odvisno kdaj in kako bo Evropska unija lahko absorbirala vstop novih članic. Diplomsko delo obravnava tudi položaj kmetijstva in značilnosti kmetijske politike v državah kandidatkah, pri čemer posebno pozornost posveča prav specifičnostim slovenskega kmetijstva.
Naloga najprej obravnava skupno kmetijsko politiko Evropske unije in analizira proces njene prihajajoče reforme. V nadaljevanju razmišlja o tem, kako bo skupna kmetijska politika in njena reforma vplivala na proces vzhodne širitve Evropske unije. Analizira položaj kmetijstva po posameznih državah kandidatkah (za petorico držav kandidatk iz prvega kroga), v zaključnem poglavju pa obravnava položaj slovenskega kmetijstva in program reforme slovenske kmetijske politike. Na kratko se dotakne tudi posledic vstopa Slovenije v EU in predstavi rezultate simulacij, ki so jih pripravili slovenski agrarni strokovnjaki.
Kvaliteto diplomskega dela vidimo v tem, da je avtorica uspela obravnavano tematiko prikazati na sistematičen, pregleden in smotern način ter tako s samostojnim delom prispevati k problemski obravnavi te za Slovenijo zelo aktualne teme. Strokovno literaturo s tega področja je uspela povezati v informativno bogato celoto. Naloga bi še pridobila na analitični moči, če bi vključila tudi najaktualnejše izkušnje iz procesa slovenskega pogajanja za vstop v EU (screening, oblikovanje pogajalskih izhodišč), vendar ob nastanku tega dela potrebnih informacij verjetno še ni bilo na razpolago.