55% francoskih volivcev je 29. maja 2005 glasovalo proti evropski ustavi, medtem ko so nizozemski volivci z 62% večino 1. junija 2006 zavrnili ratifikacijo Pogodbe o Ustavi za Evropo. Čeprav so razlogi za takšno glasovanje zapleteni, so raziskave javnega mnenja delno osvetlile, kaj je volivce spodbudilo k tej izbiri ter kakšen je njihov odnos do evropskega povezovanja1. Kar je najbolj vplivalo na glas "proti" volivcev v obeh državah, so bile skrbi glede gospodarskega in socialnega položaja države. V Franciji so se tisti, ki so glasovali "proti", sklicevali predvsem na socialno-gospodarske vidike, s katerimi so obrazložili svojo izbiro: strah pred škodljivim učinkom na delovna mesta, trenutni gospodarski položaj in položaj na trgu dela, vtis, da je bila Ustava preveč liberalna oziroma ne dovolj socialna. Zdi se, da je volivce "proti" na Nizozemskem spodbudilo tudi nezadostno razumevanje resničnega vpliva in pomena Ustave, ki mu je sledil strah pred izgubo suverenosti. Vendar to na splošno ni povzročilo padca podpore Unije kot celote: 88 % Francozov in 82 % Nizozemcev ima še vedno pozitivno mnenje o Uniji.
