Konvencijo je sestavljalo 105 članov, ki so jih imenovale vse strani, udeležene v razpravi:
- 15 predstavnikov predsednikov vlad držav članic (eden iz vsake članice)
- 30 poslancev nacionalnih parlamentov držav članic (dva iz vsake države članice)
- 16 poslancev Evropskega parlamenta
- 2 predstavnika Evropske komisije
Države kandidatke so bile v celoti vključene v delo Konvencije. Zastopane so bile enako kot takratne države članice (en predstavnik vlade in dva člana nacionalnega parlamenta) in so lahko sodelovale pri delu, vendar pa ne bi bile mogle preprečiti, da bi države članice dosegle soglasje.
Predsedstvo Konvencije so sestavljali predsednik (Valery Giscard d'Estaing), dva podpredsednika (Guliano Amato, Jean Luc Dehaene) in devet članov Konvencije, izbranih izmed predstavnikov španske, danske in grške vlade (takratna | predsedujoča trojka v Svetu), predstavnikov nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta in Komisije. Predstavnik kandidatk v predsedstvu Konvencije je bil slovenski parlamentarni predstavnik Alojz Peterle.
K udeležbi pa so bili kot opazovalci povabljeni tudi 3 predstavniki Ekonomskega in socialnega odbora s tremi predstavniki evropskih socialnih partnerjev, 6 predstavnikov Odbora regij in Evropski varuh človekovih pravic.
Slovenska delegacija
| Vladni predstavnik | |
 | dr. Dimitrij Rupel |
| Predstavnika parlamenta | ||||
 | Alojz Peterle |  | Jelko Kacin | |