Konvencija za prihodnost Evrope
Konvencija je posebno telo, ki so ga predsedniki vlad in držav članic EU ustanovili z Laekensko deklaracijo decembra 2001. Njen osnovni cilj je bila priprava predlogov institucionalne prenove Evropske unije. Le-ta je bila še posebej potrebna zaradi največje doslej širitve leta 2004, ko je Unija dobila deset novih članic.
Že na zasedanju Evropskega sveta v Nici (december 2000) so predsedniki vlad in držav članic s sprejetjem Deklaracije o prihodnosti Evropske unije (v angleščini) pozvali k širši in poglobljeni razpravi o prihodnjem razvoju EU. V prvi fazi se je ta debata odvijala na nacionalni ravni po posameznih državah, s 1. januarjem 2002 pa se je razprava prenesla na nivo Unije. Da bi ta debata potekala v čim širšem krogu in na čim bolj transparenten način, naj bi zagotovila ravno Konvencija. Podoben način so v Uniji ubrali že ob pripravi Listine o temeljnih pravicah [pdf, 78 Kb], ki je bila sprejeta ravno na vrhu v Nici.
Na Konvenciji, ki je trajala od 28. februarja 2002 do junija 2003, so bile v ospredju teme, ki jih omenja Deklaracija o prihodnosti Evropske unije, konkretneje pa jih povzema še Laekenska deklaracija:
- ponovna opredelitev pristojnosti med Unijo in članicami
- poenostavitev ustanovnih pogodb
- opredelitev statusa Listine o temeljnih pravicah
- vloga nacionalnih parlamentov v bodoči institucionalni zgradbi EU
Dokumenti:

