Krepitev Evropske sosedske politike (ESP)

Področja, na katerih je potrebno okrepiti ESP in s tem zagotoviti njeno nadaljnjo uspešnost, so:

• jasna perspektiva za vse partnerice ESP, vzhodne in južne, glede tesnega gospodarskega in trgovinskega povezovanja z EU, ki presega vprašanje proste trgovine z blagom in storitvami in odpravlja netarifne ovire, temveč bi s tem dosegli celovito zbliževanje pravnih ureditev (več o krepitvi gospodarskih in trgovinskih elementov);
• bistvena izboljšava vizumskih postopkov (več o olajševanju mobilnosti in preseljevanju);
• izredna ali redna srečanja s partnericami ESP na višji politični ravni ter posvetovanja med strokovnjaki (npr. na področju energetike, prometa, okoljevarstva in javnega zdravja). Takšen večstranski pristop lahko koristno dopolni dejavnosti, na katerih temelji ESP (več o oblikovanju tematskih razsežnosti ESP);
• okrepljeno politično sodelovanje, bolj sistematično vključevanje partneric ESP v pobude EU (zunanjepolitične deklaracije, sprejemanje stališč v mednarodnih forumih in sodelovanje v ključnih programih in agencijah EU) ter dejavnejša vloga EU pri prizadevanjih za reševanje sporov v regiji (več o krepitvi političnega sodelovanja);
• okrepljen regionalni pristop na vzhodu (več o krepitvi regionalnega sodelovanja).

Krepitev gospodarskih in trgovinskih elementov

• uveljavljanje pristopa "temeljitega in celovitega sporazuma o prosti trgovini" za vse partnerice evropske sosedske politike, vključno z elementi "onstran meje" in liberalizacijo trgovinskih tokov med državami partnericami;
• okrepljena podpora za reforme in prizadevanja za izboljšanje trgovinskega in gospodarskega regulativnega okolja ter okolja za naložbe;
• okrepljeno gospodarsko povezovanje in sodelovanje v ključnih sektorjih.

Okrepljeno gospodarsko povezovanje in sodelovanje v ključnih sektorjih je osrednjega pomena za uspeh politike ESP. Eno od ključnih vodil evropske sosedske politike je, da mora gospodarsko povezovanje presegati liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami ter vključevati vprašanja "onstran meje": obravnavanje netarifnih preprek in postopno doseganje celovitega zbliževanja na področju trgovine in na regulativnih področjih (kot so tehnični normativi in standardi, sanitarni in fitosanitarni predpisi, konkurenčna politika, konkurenčnost podjetij, inovacijska in industrijska politika, sodelovanje pri raziskavah, pravice intelektualne lastnine, carinski ukrepi za olajševanje trgovine in upravna usposobljenost na področju pravil o poreklu, dobro upravljanje na davčnem področju, pravo družb, javna naročila in finančne storitve).

Sporazumi o prosti trgovini, ki zajemajo predvsem industrijske izdelke, so bili že v preteklosti sklenjeni s sredozemskimi partnericami, pred kratkim pa so se začela pogajanja za razširitev njihovega obsega na kmetijskem in ribiškem področju ter za vključitev storitev. Z izvajanjem akcijskih načrtov Evropske sosedske politike, zlasti na regulativnih področjih, se bodo sčasoma pripravili temelji za sklenitev nove generacije "temeljitih in celovitih sporazumov o prosti trgovini" z vsemi partnericami ESP.

Olajševanje mobilnosti in upravljanje preseljevanja

• poenostavitev vizumskega postopka in odstranjevanje ovir za zakonito potovanje, npr. za poslovne, izobraževalne, službene namene in namene turizma; ter
• v okviru paketnega pristopa zagotavljati dobro upravljano mobilnost in preseljevanje, obravnavati ponovni sprejem oseb, sodelovanje v boju proti nezakonitemu priseljevanju ter učinkovito in uspešno upravljanje meje.

Mobilnost oseb je zelo pomembna za vse partnerice Evropske sosedske politike. Unija ne more popolnoma uresničiti vseh vidikov ESP, če je možnost zakonitega kratkotrajnega potovanja omejena. Sedanje vizumske politike in prakse še vedno pogosto povzročajo resnične težave in ovire za zakonito potovanje, zato je nujna poenostavitev vizumskega postopka in odstranjevanje ovir za zakonito potovanje, npr. za poslovne, izobraževalne, službene namene in namene turizma.

Sodelovanje na področju nezakonitega priseljevanja, boj proti trgovanju in tihotapljenju ljudi, učinkovito upravljanje meja, sporazumi o ponovnem sprejemu oseb in uspešno vračanje nezakonitih priseljencev ter ustrezna obdelava prošenj za mednarodno zaščito in azil bodo v prihodnosti omogočile bistvene izboljšave vizumske politike, tj. zagotavljanje enostavnejših in hitrejših vizumskih postopkov za potovanja v poslovne, službene in izobraževalne namene.

Spodbujanje neposrednih izmenjav ljudi

Ne glede na vprašanje mobilnosti evropska sosedska politika ne sme biti brezosebna, državljani EU in sosednjih držav pa morajo imeti več možnosti, da med seboj delujejo in bolje spoznajo druge družbe ter bolje razumejo druge kulture. Ljudje na obeh straneh meja morajo neposredno videti vpliv močnejše vezi med Unijo in njenimi sosedami. Glavni ukrepi na področju spodbujanja neposredne izmenjave ljudi so:

• izmenjave na področju izobraževanja, kulture, mladih in raziskav (programi TEMPUS, Erasmus Mundus, štipendije Marie Curie ...);
• izmenjave civilnih družb in okrepljeno sodelovanje civilne družbe v ESP (večinoma gospodarske in družbene narave, pomembne tudi kulturne izmenjave in medkulturni dialog);
• poslovni stiki.

Oblikovanje tematskih sklopov ESP

Evropska sosedska politika je bila do zdaj predvsem dvostranska, tj. med EU in posamezno državo partnerico, kar je bistveno zaradi velikih razlik med partnericami v smislu njihovih političnih in gospodarskih razmer, potreb in prizadevanj. Težave na področjih bistvenih za trajno rast, blaginjo, stabilnost in varnost (energija, promet, okolje, razvoj podeželja, informacijska družba, sodelovanje pri raziskavah, javno zdravstvo, finančne storitve, upravljanje meja, preseljevanje ali pomorske zadeve) pogosto niso le dvostranske narave. Koristi od skupne razprave, ukrepanja in sodelovanja v posameznih tematskih sektorjih lahko imajo vse partnerice evropske sosedske politike.

Ukrepi ESP, ki prispevajo k oblikovanju tematskih sklopov, so:

• okrepljen večstranski in dvostranski dialog s partnericami evropske sosedske politike v ključnih sektorjih;
• proučitev dodatnih večstranskih sporazumov o energiji in prometu in okrepitev obstoječih;
• razširitev mrež EU za promet in energijo na sosednje države ter interoperabilnost;
• sodelovanje sosednjih držav v ustreznih agencijah in programih Unije.

Krepitev političnega sodelovanja

Glavni ukrepi za krepitev političnega sodelovanja so:

• dejavnejša vloga EU v prizadevanjih za rešitev regionalnih ali večstranskih sporov, vključno z ustreznim sodelovanjem v civilnih in vojaških mirovnih misijah;
• možnost uskladitve z deklaracijami Skupne zunanje in varnostne politike, ponujena vsem partnericam evropske sosedske politike;
• neuradna srečanja na visoki ravni;
• okrepljeno sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;
• krepitev diplomatske prisotnosti EU v vseh partnericah evropske sosedske politike.

Spori v regiji lahko ogrozijo varnost Unije, bodisi zaradi nevarnosti eskalacije ali množičnega odhoda beguncev, prekinitve oskrbe z energijo ali prekinitve trgovinskih in prometnih povezav, bodisi preko širjenja terorizma in organiziranega kriminala, vključno s trgovino z ljudmi, drogami in orožjem. Unija veliko prispeva k pomoči za begunce in razseljene osebe, a bolje bi bilo, če bi se lahko ta sredstva uporabila za spodbujanje trajnostnega razvoja, ki bi v kali zatrl nastanek situacij, v katerih se rodi kriminal in/ali vali beguncev.

EU mora biti pripravljena tudi na dejavnejšo vlogo, bodisi skozi polno sodelovanjo v mednarodnih prizadevanjih ali preko sodelovanja na podlagi posameznega primera udeležbe v civilnih ali vojaških operacijah ali mirovnih operacijah.

Krepitev regionalnega sodelovanja

Glavni ukrepi na področju regionalnega sodelovanja so:

• "Sinergija Črnega morja," vključno z okrepljenim dialogom in sodelovanjem z institucijami črnomorskega regionalnega sodelovanja;
• polno izvajanje evrosredozemskega delovnega programa;
• okrepljeno sodelovanje s "sosedami naših sosed", npr. na področju energije, prometa ter boja proti nezakonitemu priseljevanju.

V črnomorski regiji, kjer se Moldavija, Ukrajina in države Južnega Kavkaza stikajo z EU ter Rusijo in Turčijo, ponuja ESP velike možnosti za dialog in sodelovanje na regionalni ravni. Od januarja 2007, ko je Črno morje postalo ena od meja Unije, je postal okrepljeni regionalni pristop bistven del sosedske politike. Tako se konkretna sektorska vprašanja obravnavajo z ustreznimi pobudami, npr. z znanstvenim sodelovanjem z obojestransko koristjo, podprtim s političnim dialogom, ali forumi, kot je Mednarodna komisija za varstvo Črnega morja. Okrepljeno sodelovanje v črnomorski regiji - "sinergija Črnega morja" - lahko pripomore tudi k pripravi podlage za rešitev dolgotrajnih regionalnih sporov.

Evropska sosedska politika na področju Sredozemlja zagotavlja novo in pomembno dopolnilo k dolgotrajnemu regionalnemu dialogu in povezovanju, ki se izvaja v okviru Evrosredozemskega partnerstva. To partnerstvo je EU in njenim južnim sosedam omogočilo izgradnjo mostov dialoga in sodelovanja na regionalni ravni na področjih politike, gospodarstva, trgovine, družbe in kulture.

Pogled pa je nujno usmeriti dlje od neposredne soseščine Unije in sodelovati s "sosedami naših sosed". V srednji Aziji, na primer, ali v Zalivu bosta nova instrumenta (evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument razvojnega sodelovanja) omogočila financiranje dejavnosti regionalnega sodelovanja, vključno z državami v obeh regijah, kar bi lahko bilo zelo pomembno v sektorjih, kot so energija, promet, okolje in politika na področju raziskav.

Krepitev finančnega sodelovanja

Glavni ukrepi:

• spodbujanje finančne pomoči mednarodnih in drugih finančnih virov;
• sosedski investicijski sklad;
• večja usklajenost med pomočjo držav članic in pomočjo Evropske skupnosti.

Od leta 2007 se sodelovanje s sosednjimi državami financira v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta skupaj z novim mandatom za posojila Evropske investicijske banke. Evropski sosedski in partnerski instrument vključuje povečanje sredstev za eno tretjino, partnericam evropske sosedske politike pa bodo na voljo tudi drugi novi instrumenti sodelovanja (človekove pravice, jedrska varnost in tematski programi).

Da bi nagradili napredek pri izvajanju reform in spodbudili finančno pomoč za investicije s strani mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev, namerava Komisija vpeljati inovativne mehanizme financiranja, znaten delež financiranja evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta pa nameniti podpori za upravljanje in skladom za spodbujanje naložb. Tako bo sosedski investicijski sklad podpora posojilom mednarodnih finančnih organizacij v državah partnericah evropske sosedske politike in bo tako zagotovil tudi petkrat višja sredstva za posojila s strani institucij, kot so Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj.