Evropska sosedska politika, ki se izvaja od leta 2004, je z enotnim političnim okvirom, okrepljenim in produktivnim dialogom ter instrumenti finančne pomoči oblikovala trdne temelje za krepitev odnosov med Unijo in njenimi sosedami. V krog slednjih spadajo naslednje države: Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Sirija, Libanon, Jordanija, Izrael, Palestinska uprava, Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko.
Da bi uresničili vizijo gradnje tesnejših odnosov z našimi sosedami, EU s posamezno državo partnerico ESP sklene dogovor o ciljih reform na področjih skupnega interesa (npr. sodelovanje pri političnih in varnostnih vprašanjih, v gospodarstvu in trgovini, na področju skupnih okoljevarstvenih problemov, pri povezovanju transportnih in energetskih omrežij, na področju znanstvenega in kulturnega sodelovanja...). Z instrumentom Evropske sosedske politike Evropska unija nudi finančno in tehnično podporo za doseganje teh skupnih ciljev. Za države ESP je za obdobje 2007-2013 predvidenih 12 milijard evrov, kar v primerjavi s prejšnjim proračunskim obdobjem pomeni realno povečanje za tretjino.
Vodilo ESP je večji gospodarskega razvoj in stabilnost ter boljše upravljanje v svoji soseščini v interesu EU. A Evropska sosedska politika ostaja ločena od procesa širitve EU ter predstavlja možnost okrepljenega sodelovanja tudi brez izrecne perspektive pristopa k Uniji.
Večina sosednjih držav je v zadnjih letih dosegla napredek pri gospodarskih in političnih reformah, a revščina in brezposelnost, različna gospodarska uspešnost, korupcija in slabo javno upravljanje ostajajo med glavni izzivi. Slednji niso le nadloga naših sosed, saj se njihov vpliv čuti tudi znotraj EU, bodisi v obliki nezakonitega priseljevanja ali nezanesljive oskrbe z energijo, bodisi s slabšanjem okoljskih razmer ali celo v obliki terorizma. Evropska sosedska politika, ki poskuša zatreti opisane probleme že v kali, mora biti še dodatno okrepljena, saj je cena morebitne ravnodušnosti za dogajanja in razmere v neposredni soseščini preprosto previsoka.
Pozornost Evropske sosedske politike ostaja usmerjena na ključna področja vzajemnega interesa, kot so trgovinske in naložbene možnosti, lajšanje neposrednih osebnih stikov in zakonitih kratkotrajnih potovanj, okrepljeno sodelovanje pri vprašanjih energetike ter migracij ter na področju dejavnejšega obravnavanja sporov. EU mora pomagati državam, ki so pripravljene izvesti reforme, da to storijo hitreje, bolje in na za svoje državljane čim bolj prijazen način. Podpiranje političnih in gospodarskih reform v soseski bo vanjo pripeljalo tudi mir, stabilnost in gospodarsko blaginjo.