Eden od ciljev Evropske unije je uravnotežen regionalni razvoj znotraj posameznih držav in skupnosti kot celote. V ta namen ima različne proračunske vzvode s pomočjo katerih uresničuje svojo politiko razvoja. Eden glavnih instrumentov je skupna kmetijska politika in strukturni izdatki, ki skupaj predstavljata okoli 80% EU proračuna. To je tisto, kar veže države članice in omogoča, da je Evropska unija veliko več od cone proste trgovine.
Strukturna politika Evropske unije se izvaja skozi Strukturne sklade in Kohezijski sklad. Evropski svet je v Edinburghu sklenil, da bo proračun Unije za gospodarsko in družbeno sodelovanje letno prispeval v znesku 0,46 % BDP Unije do konca tekočega finančnega obdobja (1993-1999). Enak procent je bil predviden tudi za naslednje obdobje (2000-2006).
Znotraj teh finančnih načrtovanj je za Strukturni in Kohezijski sklad bilo namenjenih 275 mrd ECU. Od tega bo 45 mrd ECU namenjenih za širitev in sicer bo 8 mrd ECU za pripravljalno fazo, 37 mrd ECU pa za strukturno politične ukrepe.
Koriščenje vseh teh skladov je za nas postalo možno šele, ko smo postali polnopravni člani Evropske unije. Vendar je Komisija Evropske unije že takrat predvidela postopno vključevanje pridruženih članic v različne programe Evropske unije, kar nam je omogočilo hitrejše seznanjanje z njihovimi politikami, zakonodajo, postopki in delovnimi metodami.
Zato so se nam določene finančne možnosti odpirajo že od leta 1998 v obliki posebnih pripravljalnih programov na strukturne sklade (Special Preparatory Programme ali na kratko SPP program) z namenom, da bi se začeli pripravljati na izvajanje strukturne politike Evropske unije.
Ena od pomembnih nalog SPP programa je bila tudi priprava na naslednjo fazo t.j. po letu 2000, ko bodo vzpostavljeni dodatni mehanizmi predpristopne pomoči glede na Agendo 2000. Gre za t.i. sklad Instrumentne strukturne politike (Instrument for the Structural Policies for Pre-Accession - ISPA) ter za kmetijstvo in razvoj podeželja (Special Action for a Pre-Accession for Agriculture and Rural Development - SAPARD). V okviru ISPA je bilo v obdobju 2000-2006 za deset kandidatk rezerviranih 1 mrd ECU pomoči letno. Ta sredstva so se črpala skozi Kohezijski sklad in s obila namenjena projektom s področja varstva okolja ter transporta. V istem obdobju naj bi sklad SAPARD imel letno na razpolago 500 mio ECU in sicer za projekte iz področja kmetijstva, živilske industrije in razvoja podeželja.
Posebni pripravljalni program ali SPP
Za ta namen je Komisija, v okviru programa PHARE, namenila za vse kandidatke 60 mio ECU. Od tega bo 4 mio ECU za izvajanje t.i. horizontalnega programa, z namenom usposabljanja administracije, vzpostavitve statističnih podatkovnih baz in za izvedbo posebne konference vezane na to problematiko. 56 mio ECU pa je bilo namenjenih porabi na nacionalni ravni za izvedbo t.i. Programa za vzpostavljanje institucij (Structural Institution Building Programmes ali SIP). SIP je zajemal področji vzpostavitve institucij in izvedbo pilotskih projektov.
Sloveniji je bilo odobrenih 3 mio ECU, za obdobje 1998/99. SPP program se je izvajal v okviru Nacionalnega programa. Sestavljen je bil iz dveh sklopov. Prvi del v višini 1,3 mio ECU, je bil namenjen institucionalni graditvi in je zajemal: twinning aktivnosti- to je sodelovanje na institucionalnem nivoju z eno od držav članic, tehnično pomoč, v obliki dolgoročnih in kratkoročnih svetovalcev ter izobraževanje. Vse to v smislu strukturne politike. Zato so v Sloveniji znotraj tega programa sodelovali vsi, ki se jih je ta politika dotikala. To pa je: regionalni razvoj, kmetijstvo, sociala in poklicno izobraževanje ter industrija. Drugi del, ki je v višini 1,7 mio ECU je bil namenjen pilotskim projektom, s področja okolja, v smislu kohezijskih aktivnosti.
Za izvedbo SPP je Komisija ustanovila medresorsko koordinacijsko skupino in posebne delovne skupine za vsako kandidatko, ki so jih vodili funkcionarji DG XVI (Generalni direktorat za Regionalni razvoj). Glede na načelo pogojevalnosti (conditionallity) so bila sredstva iz SPP na voljo le, če so se države prejemnice strinjale s principi programov in če so vzpostavile potrebno pravno in administracijsko strukturo.
Infrastrukturni projekti velikega obsega ali LSIF
Za ta program so bila sredstva po državah le indikativno razdeljena. Za leto 1998 je bilo za vse PHARE države za ta program namenjenih 95,1 mio ECU. Za leto 1999 pa je bilo 138.9 mio ECU. Ta program je bil mišljen kot predpriprava na ISPA sklad. Za leto 1998 so bili prioritetni projekti kombinacija transporta in okolja, medtem ko so bili za leto 1999 prioritetni le okoljski projekti. Vsi projekti prijavljeni za ta program so morali biti glede na finančno konstrukcijo že v enakem proporcu, kot je to v okviru kohezijskega sklada in kot je bilo predvideno v okviru ISPA. To pomeni, da je moral biti projekt financiran iz treh virov: iz nepovratnih sredstev PHARE (LSIF), nacionalnih sredstev in posojil mednarodnih finančnih institucij.
Slovenija je za pridobitev sredstev iz tega programa v letu 1998 okvirno imela pripravljenih 6 projektov, od katerih si je za 4 projekte že bila zagotovila posojila EBRD, za preostala dva pa od EIB. Šlo je za čistilne naprave v šestih različnih krajih Slovenije.
Za leto 1998 je za ta program bilo možno kandidirati projekte s področja transporta in okolja.
Prioritete so bile:
- zakonodaja;
- nevladne organizacije na občinskem nivoju (na primer ustanavljanje regionalnih okoljskih centrov, razne aktivnosti vezane na probleme v regiji na področju voda, odpadkov itd, za promocijo NGO v regijah za področje teh aktivnosti, okoljski network, izmenjava izkušenj in informacij);
- financiranje predpriprav.
V letu 1999 pa so se skozi ta program financirali le okoljski projekti, ki so bili vezani na aktivnosti iz leta 1998 in skoncentrirani na področja kot na primer:
- usklajevanje zakonodaje
- pitna voda, odpadne vode
- odpadki
- priprave na ISPA
- implementacija oz. podpora NGO na področju okolja.
LSIF je bil v letu 1999 korak k ISPA, ki je v bistvu kopija kohezijskega sklada.
Koordinator tega programa v Bruslju je bil DGXI.
TINA
Na Dunaju je bil leta 1997 ustanovljen Sekretariat za ta program. Šlo je za nadaljevanje programa TENs (Trans European Networks).
Glavni cilj tega programa so bili infrastrukturni projekti vezani na vseh 10 evropskih koridorjev. Vrednost del na teh koridorjih so ocenili v Evropski uniji na 89 mrd ECU. Čez Slovenijo potekata koridor 5 (zahod-vzhod) in koridor 10 (sever-jug), zato smo lahko sodelovali v vseh infrastrukturnih aktivnostih vezanih na izgradnjo oziroma modernizicijo teh koridorjev.
Vse predstrukturne aktivnosti so morale biti v okviru podpore predpristopne strategije.
Glavni pomen teh programov je bil, da nas pripravijo na naslednjo fazo, ki se je odvijala po letu 2000, ko so bili vzpostavljeni dodatni mehanizmi pristopne pomoči, ki so se izvajaliv obliki dveh skladov:
- Instrumentalna strukturna politika (Instrument for the Structural Policies for Pre-Accession ali t.i. ISPA sklad)
- Posebne pred-pristopne akcije za kmetijstvo in podeželski razvoj (Special Action for a Pre-Accession for Agriculture and Rural Development ali t.i. SAPARD sklad)