Evropska komisija je z dokumentom Agenda 2000 predstavila politično in ekonomsko okolje v Evropi v katerega so bile povabljene nove članice. V dokumentu so navedene koristi in ocenjeni stroški razširitve. Do leta 2000 se je pomoč za vseh deset držav podvojila na 3,2 mrd ECU letno. V obdobju 2000 - 2006 naj bi celotna pomoč novim članicam znašala približno 53,8 mrd ECU, po najnovejših podatkih pa celo 75 mrd ECU.
- Predpristopna pomoč
- Partnerstvo za pristop
- Sodelovanje pri programih unije
- Vloga regij v politiki Evropske unije
- Regionalna politika Evropske unije
- Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo v smislu pospeševanja regionalnega razvoja
Predpristopna pomoč
Po sklepu Komisije Evropske unije je program PHARE ostal še naprej glavni finančni instrument Evropske unije pri podpori priprav kandidatk na polnopravno članstvo. V tej obliki se je program odvijal do konca leta 1999. Po letu 2000 pa se je program preoblikoval in tudi finančno okrepil. Od takratnih, približno 1 mrd ECU letno, so se celotna sredstva programa PHARE povečala na 1,5 mrd ECU letno.
Po letu 2000 je Komisija Evropske unije v Agendi 2000 predvidela za države, s katerimi se je začela pogajati za polnopravno članstvo, še dodatna sredstva. Tako so se nam odprle večje možnosti za pridobitev finančnih sredstev na področju kmetijstva, kjer so aktivnosti potekale v okviru programa "Pristopnega partnerstva", vendar so temeljila na finančnih merilih programa Phare. V ta namen, so bila za to področje zagotovljena dodatna finančna sredstva, v višini 500 mio ECU letno. Prav tako je bilo predvideno koriščenje sredstev iz strukturnih skladov, kjer so tudi bila dana dodatna sredstva v višini 1 mrd ECU letno.
Preko programov Phare se je razvila tudi t.i. komplementarna pomoč, ki je med drugim vključevala in združevala različne finančne možnosti, v naložbene programe vezane na acquis. Pri tem so mišljene povezave sredstev programa Phare s posojili mednarodnih institucij (npr. EIB, EBRD, WB), s skladi privatnega sektorja, na področjih, ki proizvajajo profit, kot npr. telekomunikacije, TEN idr.. Program Phare je v teh primerih igral vlogo katalizatorja med javnimi in privatnimi posojilojemalci, s tem, da je zagotavljal svoja nepovratna sredstva.
Tudi za sodelovanje v drugih komunitarnih programih, kot so Leonardo, Socrates, Youth for Europe, Media, Life, Save, Kaleidoscope, Rafaelo, Ariane itd. (Slovenija je postala do teh upravičena po uveljavitvi Evropskega sporazuma) se je koristilo do 10% sredstev programa Phare.
Partnerstvo za pristop
Novo orodje, ki se imenuje Partnerstvo za pristop, je bila glavna sestavina okrepljene strategije in je mobiliziralo vse oblike pomoči v enotnem okviru za izvajanje nacionalnih programov priprav na članstvo v Evropski uniji.
Pertnerstvo za pristop je zajemalo naslednje sestavine:
- natančne obveznosti s strani države kandidatke, predvsem v zvezi z demokracijo, makroekonomsko stabilnostjo in jedersko varnostjo ter v zvezi z nacionalnim programom za sprejemanje acquis v natančno določenih rokih in s povdarkom na prednostna področja, izpostavljena v mnenjih Komisije
- mobiliziranje vseh razpoložljivih virov v Evropski uniji za pripravljanje držav kandidatk na pristop. To se nanaša predvsem na program Phare ter tudi na nove oblike pomoči, ki jih je Unija ponujala v kontekstu prihodnjih finančnih obdobij. Program Phare se je uporabljal kot katalizator za sofinanciranje operacij, skupaj z EIB, EBRD in WB, s katerimi je Komisija sklenila okvirne sporazume.
Sodelovanje pri programih unije
Za blažitev manj ugodnih učinkov, ki se predvsem odražajo na določenih regijah, industriji in socialnih skupinah, ima Evropska unija znotraj svojega proračuna določene inštrumente. Na odhodkovni strani sta daleč najpomembnejši postavki skupna kmetijska politika in strukturni izdatki, ki skupaj predstavljata okoli 80% EU proračuna. To je torej tisto, kar veže države članice in omogoča, da je Evropska unija veliko več od cone proste trgovine.
Strukturna politika Evropske unije se izvaja skozi Strukturne sklade in Kohezijski sklad. V ta namen Evropska unija oddvaja letno 0,46 % BDP Unije. V obdobju med 2000-2006 je bilo za Strukturne in Kohezijski sklad namenjenih 275 mrd ECU. Od tega je bilo 45 mrd ECU namenjenih za širitev in sicer 8 mrd ECU za pripravljalno fazo, 37 mrd ECU pa za strukturnopolitične ukrepe.
Akcijski programi so bili namenjeni trajnostnemu razvoju podeželskega prostora, vezani na okoljsko politiko in ukrepe v zvezi s trajnim in okolju prijaznim razvojem.
Koriščenje vseh teh fondov je za nas možno šele, ko smo postali člani Evropske unije. Delno so se nam določene finančne možnosti odprle že po letu 2000, ko je Komisija Evropske unije predvidela določena dodatna finančna sredstva za podporo državam, ki so bile povabljene v prvi krog pogajanj (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovenija).
Sodelovanje pridruženih članic v programih Unije je bila predvidena v pridružitvenih sporazumih. Postopno vključevanje v različne programe Unije, nam je omogočilo hitrejše seznanjanje z njihovo zakonodajo in postopki.
Seveda pa pri vsem tem nismo smeli čakati ali biti odvisni le od pomoči Evropske unije. Že takrat smo morali kot država vedeti kje so, nato pa iskati finančne možnosti in natančno opredeliti katere programe naj bi podpirali skozi proračunska sredstva, katere skozi sredstva programa Phare, katere preko bilateralnega sodelovanja in kje bi bilo smotrno najemati tudi kredite različnih finančnih institucij, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka idr..
Vloga regij v politiki Evropske unije
Regije imajo vedno večjo vlogo v politiki Evropske unije. Znotraj Evropske unije obstaja Odbor regij s katerim se morata Komisija in Ministrski svet pred odločitvami vedno posvetovati o petih področjih politike Evropske unije, ki neposredno vplivajo na delo krajevnih in regionalnih oblasti.
Ta področja so:
- gospodarsko in socialno povezovanje, vključno s Strukturnimi skladi;
- transevropska prometna, telekomunikacijska in energetska infrastrukturna omrežja;
- javno zdravstvo;
- mladinska vprašanja;
- kultura.
Regionalna politika Evropske unije
Evropska unija uresničuje regionalno politiko skozi tri oblike posegov:
- skozi razvojni plan in enotni programsko-planski dokument za cilje, za katere se uporablja 90% sredstev strukturnih skladov;
- skozi operativne programe, za katere se mobilizira 9% sredstev;
- in skozi akcijske programe ter pilotne projekte, za katere je na voljo 1% sredstev.
Skozi programe strukturnih skladov imajo znotraj Evropske unije največji pomen za trajnostni razvoj podeželskega prostora programi, za katere je bilo na voljo za obdobje 1994-1999 skupno 14,27 mrd ECU:
- LEADER II, ki je pobuda za razvoj podeželskega prostora;
- LEADER IIA, ki je pobuda za čezmejno sodelovanje;
- LEADER IIC, ki je pobuda za subvencioniranje urejanja prostora in transnacionalnega sodelovanja;
- INTERREG II, ki je pobuda čezmejnega sodelovanja med članicami in nečlanicami Evropske unije (3,52 mrd ECU - kar je 24,6% od celotne razpoložljive vsote).
Za akcijske programe, ki so namenjeni trajnostnemu razvoju podeželskega prostora je bilo za obdobje 1993-2000 namenjenih 450 mio ECU. Ti programi, so med drugim bili vezani na okoljsko politiko, pri čemer je bilo 46% ali 200 mio ECU rezerviranih za okoljevarstvene programe kot so:
- LIFE - okolje, ki so namenjeni podpori inovativnih in demonstrativnih projektov za vključevanje okoljskih vidikov v urejanje prostora kot tudi za krepitev povezave med okoljskimi in strukturnopolitičnimi ukrepi;
- LIFE - narava, za zaščito ogroženih vrst in ogroženih življenskih prostorov;
- LIFE - tretje dežele, namenjen sodelovanju med članicami in nečlanicami kot subvencija tehnične pomoči in za demonstracijske projekte.
Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo v smislu pospeševanja regionalnega razvoja
Od leta 1994 do vključno z letom 1997 je bilo na obmejnem območju z Italijo, na slovenski strani, oblikovanih 46 projektov, za katere je Slovenija dobila od Evropske unije 13 mio ECU (cca 26 mio DEM), sami pa prispevali cca 7 mio ECU (cca 14 mio DEM). Prvi projekt Modernizacija ceste Žaga-Učja je bil v novembru 1997 končan in predan v uporabo. Počasi so mu sledili tudi ostali.
Strukturni skladi
Sredstva strukturnih skladov so namenjena skladnejšemu regionalnemu razvoju Evropske unije in zajemajo sklad za regionalni razvoj, za kmetijstvo, za socialne zadeve in ribištvo ter se razdeljujejo skladno s kriteriji. Prvi in najpomembnejši kriterij primerja BDP na prebivalca dane države s povprečjem EU. Upravičenost za pomoč nastopi, če je ta nižja od 75% povprečja EU. Drugi kriterij se nanaša na industrijske regije z zniževanjem zaposlenosti in/ali stopnjami nezaposlenosti nad EU povprečjem. Tretji kriterij se osredotoča na dolgoročno brezposelnost (več kot 1 leto). Četrti kriterij na brezposelnost mladih (manj kot 25 let). Kriterij 5a pokriva kmetijska področja s potrebo po strukturni preobrazbi. Kriterij 5b nezaposlenost v kmetijstvu z niskimi dohodkovnimi ravnmi v kmetijstvu.
Kohezijski sklad
Kohezijski sklad je namenjen državam z nacionalnim dohodkom na prebivalca manjšim od 90% EU povprečja. Nastal je kot pomoč najrevnejšim državam za doseganje Maastrichtskih kriterijev.
Evropska investicijska banka
Evropska investicijska banka (EIB) je samostojna ustanova Evropske unije za investicijsko financiranje in aktivno sodeluje v procesu vključevanja Srednje in Vzhodno Evropskih držav v Evropsko unijo.
Svojo vlogo je povečala z uvedbo novega predpriključitvenega programa financiranja, s katerim se je še bolj vključila v proces širitve. Do leta 1997 je bilo dodeljevanje posojil prosilcem zunaj petnajstterice omejeno. Vendar so takrat prešli odnosi s kandidatkami v novo fazo sodelovanja.
EIB je januarja 1997 od Sveta Evropske unije dobila mandat za posojilo 3,5 mrd ECU državam kandidatkam. S tem so želeli kandidatke obravnavati kot članice, v smislu upravičenosti in pristopa do dodeljevanja posojil. Največji možen poudarek so dali na varstvo okolja in na podporo majhnim in srednje velikim podjetjem. Osredotočili so se tudi na izravnavanje regionalnega neravnovesja.