Stabilno makroekonomsko okolje in v to smer naravnane makroekonomske politike predstavljajo nujen predpogoj za uresničevanje strukturnih reform in s tem za izvajanje ukrepov predvidenih v Državnem programu.
- Nadaljevanje gospodarske rasti prvenstveno zaradi večjega izvoznega povpraševanja
- Rahlo padajoča izvozna konkurenčnost slovenske predelovalne dejavnosti
- Hitrejša rast produktivnosti dela od rasti plač
- Hitrejša rast uvoza, še posebej opreme in investicijskih dobrin
- Stagnirajoča stopnja inflacije in odpravljanje cenovnih disparitet
- Zniževanje realnih obrestnih mer
- Javnofinančni primanjkljaj v okviru cilja približno uravnoteženih javnih financ
- Stagnantna brezposelnost
Nadaljevanje gospodarske rasti prvenstveno zaradi večjega izvoznega povpraševanja
Obdobje gospodarske rasti, ki se je v Sloveniji začelo leta 1993, se nadaljuje. Slovenija je v letu 1997 dosegla 3.8-odstotno gospodarsko rast. Realna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je ob skromni rasti fizičnega obsega proizvodnje (samo za 0,2%) dosegla 4,8%. Sorazmerno hitra rast dodane vrednosti je bila zabeležena tudi v oskrbi z električno energijo, plinom in vodo (6,1-odstotna), gradbeništvu (5,6-odstotna), gostinstvu (3,8-odstotna) in v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (4,8-odstotna). Glavni vzvod gospodarske rasti je bil izvoz blaga, ki se je leta 1997 povečal realno za 11,3%. Taki trendi povečujejo stopnjo internacionalizacije (oziroma pomen mednarodnih ekonomskih odnosov) slovenskega gospodarstva, kot enega od ciljev politike mednarodnih ekonomskih odnosov. Visoke realne stopnje rasti izvoza so omogočili v prvi vrsti ugodni zunanji dejavniki (krepitev gospodarske rasti pri najpomembnejših trgovinskih partnericah, še posebej v Nemčiji).
Mednarodno okolje bo po ocenah tujih inštitutov in mednarodnih organizacij tudi v letu 1998 sorazmerno ugodno. Najpomembnejše trgovinske partnerice in EU naj bi v letu 1998 povečale tako stopnjo gospodarske rasti kot tudi stopnjo rasti njihovega uvoza. Zaradi domačih strukturnih reform, ki so predvidene v prihodnjih letih, v letih 1998 in 1999 ne pričakujemo bistvenega povečanja dinamike gospodarske rasti. Ocenjujemo, da bi Slovenija lahko letos in v prihodnjem letu dosegla okoli 4-odstotno gospodarsko rast.
V letu 1998 pričakujemo rast v vseh sektorjih, z izjemo rudarstva. Ob nadaljnji krepitvi gospodarske rasti in rasti industrijske proizvodnje pri najpomembnejših trgovinskih partnericah ter izboljšanju pogojev menjave (terms of trade) naj bi gospodarska rast izhajala predvsem iz rasti izvoza. Tuje povprašavanje naj bi se povečalo za nekaj več kot 5% (V prvem četrtletju 1998. leta se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta realno povečal za 16%), rast domačega povpraševanja pa bi dosegala stopnje rasti okoli 4%. Bolj umirjena rast plač bi se odrazila v umirjeni rasti domače zasebne porabe (za okoli 3%). V okviru domačega povpraševanja bi z okoli 6,5-odstotno rastjo izstopalo investicijsko povpraševanje. V stroškovni strukturi naj bi se nadaljevali pozitivni trendi - povečevanje neto in bruto poslovnega presežka. Podobna gibanja naj bi dosegli tudi v letu 1999.
Rahlo padajoča izvozna konkurenčnost slovenske predelovalne dejavnosti
Relativni stroški dela na enoto proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, izraženi v košari valut, ki so običajno merilo mednarodne konkurenčnosti, so se v 1997. letu povečali za 0,9%. Ob sicer upočasnjeni rasti realnih stroškov dela na zaposlenega, k kateri je prispevala tudi davčna razbremenitev plač v letu 1996, je bilo rahlo poslabšanje konkurenčnosti v letu 1997 predvsem posledica upočasnjene rasti produktivnosti dela in apreciacije tolarja do košare valut. Ocenjujemo, da se bo cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti tudi v letu 1998 nekoliko poslabšala. Glavna razloga za poslabšanje bosta pričakovana okoli 2-odstotna realna apreciacija tečaja tolarja in rast realnih stroškov dela na zaposlenega. Rast plač na zaposlenega bo sicer zaostajala za rastjo produktivnosti dela, vendar ne dovolj, da bi ublažila negativne učinke na konkurenčnost, ki bodo prihajali s strani tečaja in stroškov dela. Podobni pritiski na konkurenčnost se bodo pojavljali tudi v prihodnjem letu, vendar še ne napovedujemo njenega nadaljnjega poslabšanja.
Hitrejša rast produktivnosti dela od rasti plač
Dohodkovna politika je v letu 1997 uspela najti mehanizme, ki so zagotovili zaostajanje realne rasti povprečne plače na zaposlenega za rastjo produktivnosti dela, kar je tudi eden glavnih ciljev dohodkovne politike, kot je definirano v Državnem programu. Leta 1997 je bila realna rast plač 2,4%, istočasno pa je produktivnost dela porasla za 3,8%. Ob bolj umirjeni rasti plač se je umirila tudi rast domačega povpraševanja in porabe gospodinjstev. Leta 1997 sprejeti Zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač bo v veljavi do sredine leta 1999. Na osnovi lanske uspešnosti mehanizmov lahko tudi letos pričakujemo, da bo rast plač zaostajala za rastjo globalne produktivnosti dela. Ocenjujemo, da se bo povprečna plača na zaposlenega v letu 1998 povečala realno za okoli 2,5%. V prvem četrtletju 1998. leta se je v primerjavi s povprečjem za leto 1997 bruto plača na zaposlenega povečala samo za 0,6%, kar je eden najnižjih porastov v zadnjih nekaj letih.
Hitrejša rast uvoza, še posebej opreme in investicijskih dobrin
Hitri rasti izvoza blaga je v letu 1997 sledila tudi hitra rast uvoza blaga in storitev (realno za 9.6%). Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v primerjavi z letom 1996 zmanjšal in je po plačilno bilančnih podatkih znašal 771.6 milijonov USD. Slovenija je uspela ohraniti zunanje ravnovesje, tekoči račun plačilne bilance je zabeležil presežek v višini 36.6 milijonov USD. Pričakovana hitra rast uvoza blaga v letu 1998, znotraj katerega prednjači uvoz opreme in investicijskih dobrin - kar govori v prid višjemu razvojemu prispevku uvoza - bo predvidoma povečala zunanjetrgovinski primanjkljaj. Po ocenah naj bi zunanjetrgovinski primanjkljaj letos znašal 900 milijonov USD. Presežek v menjavi storitev pa letos predvidoma ne bo v celoti pokril primanjkljaja v menjavi blaga. Po ocenah bi tekoči račun plačilne bilance letos zabeležil primanjkljaj v višini 80 milijonov USD, ki naj bi se v prihodnjih letih še nekoliko povečal.
Stagnirajoča stopnja inflacije in odpravljanje cenovnih disparitet
Po relativno hitrem znižanju stopnje inflacije v razdobju 1992-1995, ki je bilo obdobje zares koordinirane aktivnosti monetarne in fiskalne politike, je zniževanje inflacije precej počasnejše. Medtem ko je ekonomska politika zaradi zniževanja inflacije v prejšnjih letih nadzorovane cene držala navzdol, so bile leta 1997 korekcije nadzorovanih cen precej pogoste in znatne, še posebej v energetskem sektorju. Leto 1997 je bilo dejansko leto intenzivnega odpravljanja cenovnih disparitet. Nadzorovane cene so k 9,4-odstotni rasti cen na drobno v obdobju od decembra 1996 do decembra 1997 prispevale 4,5 odstotnih točk. Povprečna letna stopnja inflacije se je zaradi vedno nižjih prenosov cen iz prejšnih let zmanjšala z 9,7 na 9,1%. V letu 1998 je novo merilo inflacije rast cen življenjskih potrebščin, ki je nadomestilo rast cen na drobno. V drugi polovici leta bo politika odpravljanja cenovnih disparitet manj aktivna, kot je bila v prvi polovici leta. Ciljna inflacija ob koncu leta ostaja 8-odstotna, povprečna letna stopnja pa naj bi se gibala okoli 8,5%. Do konca junija 1998 so se cene življenskih potrebščin v primerjavi z decembrom 1997 povečale za 4,9%, v primerjavi z junijem 1997 pa za 8,3%. Uvedba davka na dodano vrednost in trošarin sredi leta 1999 bo proces zniževanja inflacije v prihodnjem letu nekoliko otežila. Brez inflacijskega učinka uvedbe davka na dodano vrednost in ob nadaljevanju sedanje politike na področju cen ocenjujemo, da bi lahko bila povprečna inflacija v letu 1999 nekaj manj kot 7-odstotna, pri čemer predpostavljamo povprečno mesečno rast prostih cen v višini okoli 0,3 do 0,4%, nadzorovane cene pa ne bi smele rasti hitreje od inflacije.
Leta 1997 je banka Slovenije prvič javno objavila cilj rasti M3, ki ga je vezala na eksplicitne predpostavke o stopnji inflacije in višini javnofinančnega primankljaja. Rast denarnega agregata M3 je v letu 1997 znašala 22,9% in je presegla zgornjo mejo letnega cilja Banke Slovenije za 0,9 odstotne točke. Za leto 1998 je bil sprejet cilj rasti M3 v razponu med 18% in 26%. V prvem trimesečju se je tekoča rast že znižala na povprečno 18,2% na letni ravni.
Zniževanje realnih obrestnih mer
Kljub zadovoljivi likvidnosti bančnega sistema in kljub naraščajoči ponudbi finančnih virov iz tujine, po nižjih obrestnih merah, se obrestne mere bank v letu 1997 niso pomembneje zmanjšale. Prilagajanje razmeram na trgu je sledilo šele v začetku leta 1998. V enem letu do aprila se je tako povprečna obrestna mera bank za dolgoročna posojila zmanjšala z 11,7% na 8,5% nad TOM in za kratkoročna posojila z 10,5% na 7,3% nad TOM, povprečne obrestne mere za vloge pa s 3,7% na 2,3% nad TOM za vezave od 31 do 90 dni, ter s 6,3% na 5,3% nad TOM za vezave nad 1 letom. Ta trend, ki pomeni uresničevanje enega od ciljev monetarne politike, kot so definirani v Državnem programu, naj bi se letos še nadaljeval, vendar bo omejen z obstoječo ravnijo inflacije, to se pravi s problemom zniževanja pasivnih obrestnih mer pod inflacijo, kar bi bilo potrebno, če bi želele domače banke konkurirati tuji ponudbi na strani posojil.
Javnofinančni primanjkljaj v okviru cilja približno uravnoteženih javnih financ
Javne finance je v letu 1997 zaznamovalo začasno financiranje porabe ožje države, pozno sprejetje državnega proračuna (šele v decembru), podaljšanje proračunskega leta v januar 1998 in prvi večji javnofinančni primanjkljaj. Javnofinančni odhodki so dosegli 45,7% bruto domačega proizvoda, javnofinančni prihodki pa 44,6% bruto domačega proizvoda. Po tem ko je še leta 1996 Slovenija v konsolidirani bilanci javnega financiranja beležila presežek (0,3% bruto domačega proizvoda), je v letu 1997 znašal javnofinančni primanjkljaj 1,1% bruto domačega proizvoda. Državni proračun za leto 1998 je bil sprejet v aprilu. Po ocenah bodo celotni javnofinančni odhodki letos dosegli 46,1% bruto domačega proizvoda, kar je za 0,4 odstotne točke več kot v letu 1997. Celotni javnofinančni prihodki pa bodo dosegli 45,1% bruto domačega proizvoda in bodo za 0,5 odstotne točke višji kot v letu 1997. Celotni javnofinančni primanjkljaj bo po ocenah torej znašal 1% bruto domačega proizvoda, kar je še vedno v okviru cilja približno uravnoteženih javnih financ.
Stagnantna brezposelnost
Ob močni prisotnosti strukturne in frikcijske brezposelnosti ter demografskih pritiskov se razmere na trgu dela v prihodnjih dveh letih ne bodo bistveno popravile. Na področju zaposlenosti sicer letos ne pričakujemo zmanjšanja skupne zaposlenosti, vendar zaradi demografskih pritiskov problem registrirane brezposelnosti ne bo manjši, kot je bil v preteklem letu. Pričakujemo lahko postopno zmanjševanje brezposelnosti mladih. Po ocenah bo stopnja registrirane brezposelnosti letos in v prihodnjem letu ostala na ravni okoli 14,4%, mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti pa bo verjetno ostala na ravni nekaj več kot 7%.
Posamezni ukrepi so podrobneje predstavljeni v okviru mikroekonomskih politik in strukturnih reform v nadaljevanju poročila.