1. Cilji
Namen Partnerstva za pristop je enovita določitev prednostnih področij, kjer so skladno z rednim poročilom Komisije iz leta 1999 o napredku, ki ga je Republika Slovenija dosegla pri včlanjevanju v EU, potrebna nadaljnja prizadevanja, razpoložljivih finančnih sredstev kot pomoč Sloveniji pri izvajanju omenjenih prednostnih nalog, in pogojev, ki bodo veljali za zagotovitev pomoči. Partnerstvo za pristop predstavlja podlago za celo vrsto političnih instrumentov, ki se bodo uporabljali kot pomoč državam kandidatkam v njihovih pripravah za članstvo v EU. Ti instrumenti med drugim vključujejo revidiran Državni program za prevzem pravnega reda EU, Skupno oceno srednjeročnih prednostnih nalog ekonomoske politike, Pakt o boju proti organiziranemu kriminalu kot tudi državne razvojne načrte in druge sektorske načrte, ki so potrebni za udeležbo v strukturnih skladih po pristopu ter za izvajanje programov ISPA in SAPARD pred pristopom. Vsak od teh instrumentov se vsebinsko razlikuje, pripravlja in izvaja pa se skladno s posebnimi postopki. Ti instrumenti sicer niso sestavni del pričujočega Partnerstva za pristop, vendar pa so glede vsebovanih prednostnih nalog z njim združljivi.
2. Načela
Glavne prednostne naloge, opredeljene za vsako državo kandidatko posebej, se nanašajo na njihovo sposobnost za prevzemanje obveznosti pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril, v katerih je glede pridobitve članstva navedeno,
- da je država kandidatka že poskrbela za stabilnost institucij, ki bodo zagotavljale demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin,
- da mora imeti država kandidatka delujoče tržno gospodarstvo in biti sposobna soočati se s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami EU,
- da mora biti država kandidatka sposobna prevzeti obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije.
Na sestanku v Madridu je Evropski svet poudaril, da morajo države kandidatke zaradi zagotovitve usklajenega izvajanja politik Skupnosti prilagoditi svoje upravne strukture, v Luxembourgu pa je izpostavil dejstvo, da je vgraditev pravnega reda EU v domačo zakonodajo sicer potrebna, vendar sama po sebi nezadostna, ker je treba zagotoviti tudi dejansko izvajanje pravnega reda EU.
3. Prednostne naloge in prehodni cilji
Redna poročila Komisije osvetljujejo, kakšna naj bodo nadaljnja prizadevanja držav kandidatk v njihovih pripravah za pristop na posameznih področjih. S tem v zvezi je treba opredeliti prednostne naloge v posameznih fazah in za vsako v sodelovanju z državo, za katero gre, natančno določiti cilje. Od uresničevanja teh ciljev bo odvisna stopnja odobrene pomoči in napredovanje pogajanj z državami, s katerimi omenjena pogajanja že potekajo, in začetek pogajanj z drugimi državami. Prednostne naloge in prehodni cilji revidiranih partnerstev za pristop so potem razporejeni v dve skupini - kratkoročne in srednjeročne. Kratkoročni cilji in naloge so bili izbrani na podlagi ocene, da je realistično pričakovati, da jih bo Slovenija lahko uresničila ali pa dosegla bistven napredek do konca leta 2000. Napredek, ki ga je dosegla pri uresničevanju prednostnih nalog, navedenih v Partnerstvu za pristop iz leta 1998, je ocenjen v rednem poročilu iz leta 1999. Ta ocena je bila uporabljena pri določanju prednostnih nalog novega Partnerstva za pristop.
Slovenija je oddala redigirani Državni program za prevzem pravnega reda EU (DP) 31. maja 1999. Državni program določa časovni razpored uresničevanja prednostnih nalog in prehodnih ciljev, določenih na podlagi prvega Partnerstva za pristop, ter potrebne upravne strukture in finančne vire.
V Parterstvu za pristop so zapisana prednostna področja priprav Slovenije za članstvo. Toda Slovenija se bo morala spoprijeti tudi s problemi, ki jih ugotavlja redno poročilo. Pomembno je tudi, da Slovenija izpolni svoje obveznosti glede uskladitve zakonodaje in uresničevanja pravnega reda EU v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Evropskega sporazuma, iz analitičnega pregleda usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU in iz pogajalskega procesa.
Zavedati pa se je treba, da prevzem pravnega reda EU v domačo zakonodajo sam po sebi ne zadošča, treba bo zagotoviti tudi dejansko uporabo, in sicer po enakih merilih, kot veljajo v Evropski uniji. Vsa področja, navedena v nadaljevanju, zahtevajo verodostojno in učinkovito izvajanje in izvrševanje pravnega reda EU.
Na podlagi analize v rednem poročilu Komisije so bili za Slovenijo opredeljeni kratkoročni in srednjeročni cilji in prednostne naloge, navedeni v nadaljevanju.
3.1 Kratkoročne prednostne naloge (2000)
Gospodarska merila
- krepitev konkurenčnosti s tržno naravnanim prestrukturiranjem podjetij; sprejetje ukrepov za spodbujanje domačih in tujih naložb; poenostavitev pravnih in upravnih postopkov; spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij;
- začetek izvajanja privatizacijskega programa v bančnem in zavarovalniškem sektorju;
- izvajanje programa prestrukturiranja v železarstvu v skladu z zahtevami EU;
- nadaljevanje prestrukturiranja javnih financ, vključno z reformo pokojninskega sistema;
- izboljšanje stečajnih postopkov in poenostavitev njihove izvedbe.
Notranji trg
- javna naročila: nadaljevanje usklajevanja;
- pravice intelektualne in industrijske lastnine: sprejetje novega zakona o industrijski lastnini in uvedba dodatnih varstvenih certifikatov; okrepitev urada za intelektualno lastnino;
- pravo družb: popolna uskladitev, vključno z odpravo diskriminatornih zahtev glede rabe jezika;
- varstvo podatkov: ustanovitev neodvisnega nadzornega organa;
- prost pretok blaga: izvrševanje sistemske zakonodaje; začetek prevzemanja direktiv v okviru horizontalnega pristopa in nadaljevanje usklajevanja tehnične zakonodaje; prestrukturiranje Urada RS za standardizacijo in meroslovje, tako da bodo regulativna funkcija standardizacije, funkcija akreditacije in certifikacijska funkcija ločene;
- prost pretok kapitala: pospešitev uskladitve zakonodaje o tujih neposrednih naložbah v sektorjih, kjer so še vedno omejene, zlasti na področju financ, prometa, telekomunikacij in medijev;
- konkurenca: izvrševanje protimonopolnih zakonov in sprejetje potrebnih podzakonskih aktov; okrepitev urada za konkurenco; sprejetje in začetek izvajanja zakonodaje o državni pomoči in krepitev organa za nadzorovanje državne pomoči; izdelava popisa državne pomoči; pripravljanje letnih poročil o državni pomoči;
- telekomunikacije: sprejetje novega zakona o telekomunikacijah in ustanovitev neodvisnega regulativnega organa za to področje;
- avdiovizualni mediji: popolna uskladitev zakonodaje;
- obdavčitev: zaprtje brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejnih prehodih; zagotovitev, da so novi davčni ukrepi skladni z načeli etičnega kodeksa, ki velja za obdavčenje poslovnih dejavnosti.
Kmetijstvo
- nadaljevanje usklajevanja veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in ustanovitev in oprema obmejnih inšpekcijskih postaj, zlasti na kopenskih mejnih prehodih s Hrvaško, v koprskem pristanišču in na ljubljanskem letališču.
Promet
- uskladitev zakonodaje o varnosti v pomorskem prometu.
Okolje
- sprejetje novega zakona o vodah in podzakonskih aktov;
- dokončanje podrobnih programov usklajevanja z ustreznimi direktivami in strategije njihovega usklajevanja (še zlasti za področja ravnanja z odpadki, nadzorovanja onesnaževanja zraka, celovitega nadzora nad industrijskim onesnaževanjem in obvladovanje tveganja, kemikalij, gensko spremenjenih organizmov in zaščite pred sevanjem);
- priprava z ustreznimi direktivami usklajenega načrta za financiranje investicij na podlagi ocene stroškov prilagajanja in dejansko razpoložljivih vsakoletnih finančnih virov javnega in zasebnega sektorja;
- dokončanje prenosa in izvrševanje Direktive o presoji vplivov na okolje.
Zaposlovanje in socialne zadeve
- podpora socialnim partnerjem v njihovih prizadevanjih pri razvoju institucionalne usposobljenosti za izvajanje pravnega reda EU, zlasti skozi dvostranski socialni dialog;
- priprava nacionalne strategije zaposlovanja s pomočjo pregleda skupne politike zaposlovanja, v luči kasnejše udeležbe v strategiji zaposlovanja EU.
Pravosodje in notranje zadeve
- izvajanje novega Zakona o tujcih in Zakona o azilu zaradi polnopravnega sodelovanja v schengenskem informacijskem sistemu;
- ratificiranje Evropske konvencije o pranju denarja in zaplembi premoženjske koristi iz kaznivih dejanj, Evropske konvencije o boju proti korupciji, Konvencije OECD o boju proti podkupovanju;
- krepitev usposobljenosti za boj proti pranju denarja.
Okrepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z upravljanjem in nadzorom nad sredstvi EU
- pospešitev reforme javne uprave, vključno s sprejetjem zakona o državnih uslužbencih;
- ISPA, SAPARD in Phare: dopolnitev Nacionalnega razvojnega načrta in Načrta za razvoj podeželja, sprejetje zakonskega, proračunskega in upravnega okvira (revizijski priročnik in računovodski dnevnik) za programiranje in vodenje programov ISPA in SAPARD, vključno z mehanizmom za presojo okoljskih vplivov in z EU združljivimi predpisi o javnih naročilih za projekte, ki se sofinacirajo s sredstvi Skupnosti, ter vzpostavitev delujoče plačilne enote za program SAPARD;
- dokončanje zakonodajnega okvira za notranji in zunanji finančni nadzor ter ustanovitev notranjih revizijskih oziroma nadzornih enot pri proračunskih uporabnikih;
- izvajanje učinkovitega katastrskega sistema, vključno z reformo na področju prostorskega načrtovanja, in računalniška posodobitev vpisa v zemljiško knjigo.
3.2 Srednjeročne prednostne naloge
Politična merila
- nadaljevanje prizadevanj za pospešitev postopkov vračanja premoženja,
- nadaljevanje prizadevanj za rešitev izpostavljenih mejnih problemov s Hrvaško.
Gospodarska merila
- dokončanje prestrukturiranja, uvedba poslovne naravnanosti in liberaliziranje javnih podjetij v državni lasti ob hkratnem zagotavljanju konkurence in sprostitve cen,
- nadaljevanje reform na trgu kapitala, vključno z večjo zaščito manjših lastnikov delnic; popolna sprostitev tokov kapitala,
- uvedba postopka letnega davčnega nadzora, ki ima za cilj uskladiti poročanje, spremljanje in nadzor nad javnimi financami s postopki EU.
Notranji trg
- javna naročila: odprava 10 % cenovne preferenčne stopnje za domače ponudnike,
- prost pretok blaga: celovit prevzem področne zakonodaje in njena uskladitev z normativnimi standardi EU; zagotovitev ustreznih izvajalskih struktur za vsa področja; vzpostavitev sistema za nadzor trga,
- prost pretok kapitala: odprava preostalih omejitev v zvezi s kratkoročnimi transakcijami in nakupi nepremičnin s strani tujih oseb,
- prost pretok oseb: dokončna uskladitev vzajemnega priznanja diplom,
- prost pretok storitev: zagotovitev učinkovitega nadzora nad finančnimi storitvami,
- konkurenca: okrepitev organov in postopkov v zvezi z zakonodajo o varstvu svobodne konkurence in državno pomočjo; izboljšanje preglednosti in pretoka podatkov ter koordinacija in usposabljanje na vseh ravneh uprave,
- obdavčenje: odprava sedanjih neskladnosti med režimi DDV in trošarin ter pravnim redom EU, zlasti pri izvajanju prehodnega režima DDV ter povečanje trošarinske stopnje na tobak in alkoholne pijače, pregled veljavnih zakonov in zagotovitev skladnosti z načeli etičnega kodeksa za področje obdavčenja poslov,
- varstvo potrošnikov: nadaljevanje usklajevanja zakonodaje in okrepitev nadzora nad trgom in organov za izvrševanje predpisov,
- carine: dokončna uskladitev, vključno z določbami o prostih conah; okrepitev obmejnega nadzora; razvoj operativnih sposobnosti carinske uprave; nadaljnje uvajanje računalniške tehnologije.
Kmetijstvo
- okrepitev mehanizmov za vodenje skupne kmetijske politike in upravnih struktur (spremljanje kmetijskih trgov in izvajanje strukturnih ukrepov in ukrepov za razvoj podeželja, vzpostavitev nadzornih organov in mehanizmov),
- dokončna uskladitev in uveljavitev zakonodaje na veterinarskem in fitosanitarnem področju, in še zlasti: dokončanje sistema identifikacije živali, izvajanje sistema za nadzor kakovosti (analiza kritične točke nevarnosti), ravnanje z živalskimi odpadki, posodabljanje ravnanja s preostanki v mesnih in mlečnih obratih ter programi za nadzor nad živalskimi boleznimi, ki so prenosljive na ljudi (zoonoze); dodelava sistema inšpekcije na prihodnjih zunanjih mejah,
- uvedba izboljšav v obrate za predelavo hrane in celotno prestrukturiranje agroživilskega sektorja.
Ribištvo
- razvoj zmogljivosti za izvajane in izvrševanje skupne ribiške politike, vključno z vzpostavitvijo ustreznih institucionalnih virov in opreme v zvezi z izvajanjem inšpekcije in nadzora na državni in regionalni ravni.
Energetika
- nadaljnje zagotavljanje visokih standardov jedrske varnosti (upoštevanje ocene potresne nevarnosti) za Jedrsko elektrarno Krško,
- nadaljevanje izboljšav za učinkovito izrabo energije in izvajanje zahtev v zvezi z zalogami nafte,
- priprave na notranji trg energije, zlasti v zvezi z direktivami o električni energiji in plinom (vključno s prilagajanjem cen energije ravni stroškov in vzpostavitev ustreznega regulatorja),
- okrepitev nadzorne strukture za jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem.
Promet
- uskladitev na področju zračnega prometa (zlasti področje varnosti in upravljanja zračnega prometa), cestnega prometa (dostop na trge, cestna varnost, prevoz nevarnih snovi in obdavčenje) in pomorskega prometa.
Zaposlovanje in socialne zadeve
- zagotovitev prenosa zakonodaje EU na področju poklicnega zdravja in varnosti, delovnega prava, enakega obravnavanja žensk in moških ter na področju zdravstva; okrepitev ustreznih upravnih struktur (še zlasti okrepitev inšpektorata za delo in urada za poklicno zdravje in varnost) in struktur, ki so potrebne za koordinaciji socialne varnosti.
Gospodarska in socialna kohezija
- oblikovanje državne politike gospodarske in socialne kohezije z namenom zmanjšati razkorak med BDP na prebivalca in povprečjem EU; priprave na izvajanje regionalnega razvojnega načrta in pobud Skupnosti; izboljšanje upravne strukture; ureditev proračunskega sistema in postopkov glede na standarde strukturnih skladov, vključno z ocenjevanjem in vrednotenjem.
Okolje
- izvajanje zakonodaje v zvezi z ravnanjem z odpadki, nadzorom onesnaženosti zraka, nadzorom nad industrijskim onesnaževanjem, upravljanjem s tveganji, kemikalijami, gensko spremenjenimi organizmi in zaščito pred sevanji,
- okrepitev upravne usposobljenosti na vseh ravneh,
- vključitev trajnostnih razvojnih načel v definicije in izvajanje na vseh drugih sektorskih področjih.
Pravosodje in notranje zadeve
- nadaljnje izboljšave v zakonskih izvršilnih organih (število kadrov, usposabljanje in oprema); nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu, trgovanju z ljudmi, trgovanju z drogami in proti korupciji; zagotavljanje boljše koordinacije med izvršilnimi zakonskimi organi,
- nadaljevanje progresivnega usklajevanja zakonodaje o vizumih in ustreznih postopkov z zakonodajo EU.
Okrepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z upravljanjem s sredstvi EU
- izboljšanje delovanja pravosodnega sistema skupaj z zapolnjevanjem praznih delovnih mest, izobraževanje na področju prava Skupnosti in prevzem zakonodaje za ustvarjanje alternativnih instrumentov pri poravnavi civilnih sporov; prenos nekaterih nalog sodišč na notarsko službo,
- sprejem zakonodaje o javnih agencijah,
- okrepitev funkcij nadzora javnih financ s pomočjo ustreznih kadrov, usposabljanja in opreme,
- okrepitev statistične zmogljivosti.
4. Programiranje
Za obdobje 1995-1999 je Phare dodelil sredstva v višini 126 milijonov evrov. V skladu z dogovorom Evropskega sveta iz Berlina 24.-25. marca 1999 bo finančna pomoč državam kandidatkam v obdobju 2000-2006 zajemala tudi pomoč predpristopnim ukrepom za kmetijstvo in razvoj podeželja iz predpristopnega instrumenta SAPARD1 (Uredba Sveta št. 1268/99; Ur. l. ESJ L 161, 26.6.1999) in strukturnega instrumenta ISPA2 (Uredba Sveta ES št.1267/99; Ur. l. ESOJ L 161, 26.6.1999), ki bosta dala prednost ukrepom, podobnim tistim iz okvira kohezijskega sklada za predpristopno obdobje. Iz teh sredstev bi Slovenija lahko financirala tudi del svojega sodelovanja v programih Skupnosti, vključno s Petim okvirnim programom za razvoj in tehnološke raziskave. Še več, Slovenija bo imela tudi dostop do sredstev iz večdržavnih programov, ki se neposredno navezujejo na pravni red EU. Skupno financiranje s strani držav kandidatk se sistematično zahteva pri vseh investicijskih projektih. Z namenom omogočiti sofinanciranje projektov, ki zadevajo prednostne naloge v predpristopnem obdobju, je Komisija - od leta 1998 naprej - v stikih z EIB in mednarodnimi finančnimi ustanovami, zlasti EBRD in Svetovno banko.
5. Pogojenost pomoči
- Pomoč Skupnosti pri financiranju iz predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in SAPARD je pogojena s spoštovanjem obveznosti Slovenije iz Evropskega sporazuma, z nadaljnjimi koraki pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril in še zlasti napredkom pri izpolnjevanju specifičnih prednostnih nalog iz tega Partnerstva za pristop za leto 2000.
Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do sklepa Sveta o ukinitvi finančne pomoči na podlagi 4. člena Uredbe št. 622/98 z dne 16. marca 1998.
6. Spremljanje in nadzor
Spremljanje in nadzor izvajanja Partnerstva za pristop poteka v okviru Evropskega sporazuma. Kakor je poudaril že Evropski svet v Luxembourgu, je zelo pomembno, da institucije iz Evropskega sporazuma še naprej predstavljajo okvir, v katerem je mogoče nadzorovati prevzemanje pravnega reda EU, v skladu z enakimi modalitetami, ne glede na to, ali so se pogajanja pričela ali ne. Ustrezna poglavja Partnerstva za pristop obravnava pristojni pododbor. Pridružitveni odbor je zadolžen za obravnavanje splošnih razvojnih usmeritev ter za napredek in probleme pri izpolnjevanju prednostnih nalog ter neposrednih ciljev, kakor tudi za bolj specifična vprašanja, ki jih izpostavijo pododbori. Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so odločitve o financiranju iz vseh treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in SAPARD združljive med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor to določa Uredba o koordinaciji (Uredba Sveta, ES, 1266/99; Ur. l. ES L 161, 26.6.1999).
Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih dopolnitev v skladu z 2. členom Uredbe ES št.622/98.