Srednjeročne prednostne naloge Republike Slovenije so:
Politična merila:
Nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovanja pravosodnega
sistema in pospešitev vračanja lastnine.
Gospodarska politika:
Redno preverjanje skupne ocene prednostnih nalog gospodarske
politike v okviru evropskih sporazumov, osredotočenje na izpolnjevanje
kobenhavenskih meril za članstvo v Uniji in acquis na področju
gospodarske in denarne politike (usklajevanje gospodarskih politik,
predložitev konvergenčnih programov, izogibanje pretiranim
primanjkljajem). Od Slovenije se pričakuje, da bo vodila politiko,
katere namen je doseganje dejanskega zbliževanja v skladu s cilji
Unije glede gospodarske in socialne kohezije, kot tudi doseganje
nominalnega zbliževanja, ki je združljivo s končnim ciljem, to je s
sprejemom evra. Od Slovenije se ne pričakuje, da bo evro sprejela
takoj po vstopu v Unijo.
Okrepitev institucionalne in upravne usposobljenosti:
Slednje se nanaša na javna naročila, nadzor zavarovalniškega trga
in trga z vrednostnimi papirji, slovenski urad za varstvo konkurence,
dokončanje zakona o konkurenci, razvoj in izvajanje kmetijske in
regionalne politike, carinsko upravo in izvrševanje carinskega zakona,
izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, okrepitev ustanov na
področju pravosodja in notranjih zadev (zagotovitev zadostnega števila
primerno usposobljenih uslužbencev), okrepitev uprave za nadzor živil.
Notranji trg:
Uskladitev zakonodaje o javnih naročilih, finančnih storitvah,
državni pomoči (še posebej predpisov o nadzoru ter izključnih in
posebnih pravic), razvoj struktur za standardizacijo in oceno
skladnosti, vzpostavitev sistema nadzora nad trgom in prilagajanje
horizontalne tehnične zakonodaje o industrijskih izdelkih, povečana
prizadevanja za liberalizacijo trga kapitala in za omogočanje tujih
naložb, nadaljnje usklajevanje zakonodaje o varstvu potrošnikov,
okrepitev urada za konkurenco in nadzornega organa za državno pomoč,
učinkovito uveljavljanje konkurenčnega prava, pospeševanje razvoja
podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, usklajevanje z
acquis na področjih telekomunikacij, varstva potrošnikov in
energetskega notranjega trga.
Pravosodje in notranje zadeve:
Dokončna uskladitev z mednarodnimi konvencijami, še posebej na
področju kriminala, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji,
izvajanje migracijske politike in postopkov v zvezi z azilom, predvsem
glede na schengenski acquis.
Jedrska varnost:
Prilagoditev jedrske politike in naložbenih načrtov glede na
rezultate ocene o potresni nevarnosti, ki jo je potrebno izdelati za
okolico jedrske elektrarne v Krškem.
Kmetijstvo:
Vzpostavitev delujoče zemljiške knjige, krepitev strukturne
politike in politike razvoja podeželja in v tem okviru uskladitev z
acquis na področju kmetijstva (vključno z veterinarskimi in
fitosanitarnimi zadevami, še zlasti nadzorom na zunanjih
mejah). Razvoj sposobnosti za izvajanje in uveljavljanje skupne
kmetijske politike (SKP), posebno temeljnih upravljalskih mehanizmov
in upravnih struktur za nadzor nad kmetijskim trgom ter za izvajanje
strukturnih ukrepov in ukrepov za razvoj podeželja, sprejetje in
izvajanje veterinarskih in fitosanitarnih zahtev, izboljšanje
nekaterih živilsko-predelovalnih obratov ter testirnih in
diagnostičnih zmogljivosti, prestrukturiranje kmetijsko-živilskega
sektorja.
Promet:
Potrebna so nadaljnja prizadevanja pri usklajevanju z acquis, še
posebej v cestnem (dostop do trga, predpisi o varnosti in obdavčenje)
in železniškem prometu, ter zagotovitev potrebnih naložb za prometno
infrastrukturo, predvsem razširitev vseevropskega omrežja.
Zaposlovanje in socialne zadeve:
Razvoj ustreznih struktur na področju trga dela in skupen pregled
politike zaposlovanja kot priprave na sodelovanje v koordinaciji
Evropske unije, usklajevanje zakonodaje o delu, poklicnem zdravju in
varnosti pri delu ter razvoj izvršilnih struktur, še posebej hitro
sprejetje okvirne direktive o zdravju in varnosti pri delu,
uveljavljanje enakih možnosti za ženske in moške, nadaljnji razvoj
dejavnega, neodvisnega socialnega dialoga, nadaljnji razvoj ustreznega
socialnega varstva.
Okolje:
Razvoj kontrolnih struktur in zmogljivosti za nadzor in izvajanje,
trajno načrtovanje in izvajanje programov prilagajanja, ki se
navezujejo na posamezne pravne akte. Posebno pozornost je treba
posvetiti sektorju odpadnih voda, kakor tudi celovitemu nadzoru nad
industrijskim onesnaževanjem in obvladovanju tveganja.
Regionalna politika in kohezija:
Uvedba upravno pravnega in proračunskega okvira v državno
politiko, ki naj se na celovit način loti regionalnih neskladnosti in
se tako vključi v sodelovanje v strukturnih programih EU.
Kot je bilo že v samem državnem programu poudarjeno, roki, ki so navedeni v državnem programu pri zakonskih projektih ne pomenijo rokov za implementacijo teh zakonov, pač pa roke, do katerih bo vlada predložila dokumente v Državni zbor. Zato je potrebno pri zakonih, ki se predlagajo v prvo obravnavo upoštevati, da bodo predvidoma uveljavljeni v roku enega leta, predlogi zakonov, ki so predlagani v drugo branje v roku šestih mesecev, ter da bodo predlogi zakonov, ki so v tretjem branju, predvideni uveljavljeni v roku treh mesecev.
Prav tako je potrebno opozoriti, da državni program za leto 1998 direktno izhaja iz strategije RS za članstvo v EU, kjer je bilo kot okvirni datum vstopa predlagano leto 2002. Zato je tudi v prvi verziji državnega programa za leto 1998 pri posameznih nalogah, ki se izvršujejo v celotnem predpristopnem obdobju do polnopravnega članstva, kot končni datum izvedbe ukrepa navedeno leto 2001. V nadaljnjih fazah priprave državnega programa za naslednja leta bo potrebno zato pri posameznih ukrepih roke relativizirati, tako da bo jasno, kateri ukrepi bodo v polni meri realizirani šele s polnopravnim članstvom v EU (npr. nekateri ukrepi na področju monetarne politike) oz. bo potrebno upoštevati tudi morebitne zahteve po prehodnih obdobjih, saj bo potrebno pri pripravi državnega programa upoštevati tudi pogajalska izhodišča Slovenije.