Državni zbor RS je na 29. izredni seji 26. in 27. novembra 1998 obravnaval redno poročilo Evropske komisije in sprejel sklep, da naj Vlada RS do 10. decembra 1998 seznani Državni zbor Republike Slovenije z operativnim koledarjem ukrepov za odpravo zaostankov iz leta 1998 in dela v letu 1999.
Redno poročilo Evropske komisije je ocenilo napredek v obdobju 18.-ih mesecev od mnenja Komisije o prošnji kandidatk za članstvo v EU iz julija 1997, ki je temeljilo na oceni stanja iz začetka leta 1997. Iz poročila izhaja, da Slovenija ni zadovoljivo napredovala pri izpolnjevanju kriterijev za članstvo, predvsem glede izpolnjevanja tretjega Kopenhagenskega kriterija.
Ob obravnavi poročila je Vlada RS izrazila mnenje, da je ugotovljeni zaostanek na področju tretjega Kopenhagenskega kriterija moč nadomestiti, tako da bo moč ob naslednjem letnem poročilu, ki ga bo Komisija pripravila v začetku drugega polletja leta 1999, izkazati bistveno večji napredek pri prevzemanju pravnega reda EU. Zato je sprejela sklep, ki pristojnim ministrstvom in vladnim službam nalaga, da ugotovitve iz poročila Evropske komisije upoštevajo pri pripravi dopolnjenega državnega programa za sprejem pravnega reda EU.
Poleg tega je Vlada RS naložila pristojnim ministrstvom in vladnim službam, da v dopolnjenem državnem programu kratkoročne prioritete iz Partnerstva za pristop uvrstijo v največji možni meri v obdobje prve polovice leta 1999. To se je še posebej nanašalo na naloge, povezane z:
- uvedbo davka na dodano vrednost s 1.7.1999
- naloge, povezane z zagotovitvijo pregleda in kontrole nad državnimi pomočmi, uvajanjem pravil konkurence
- bančnim in zavarovalniškim sektorjem
- finančno kontrolo
- reformo javne uprave
- regionalno politiko, še posebej v povezavi z možnostjo črpanja predstrukturnih skladov
- standardizacijo in tehničnimi predpisi
- azilom in oseb brez urejenega statusa.
Na podlagi teh opredelitev je Vlada RS sprejela operativni koledar ukrepov za odpravo zaostankov pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem je poseben poudarek dala zakonodajnemu delu. V okviru tega so predstavljali posebno prioriteto zakoni, katere je bilo potrebno sprejeti v letu 1999 in so izhajali iz kratkoročnih prioritet Partnerstva za pristop. Prav tako pa je bilo potrebno v letu 1999 sprejeti tudi zakone, ki izhajajo iz Državnega programa za prevzem pravnega reda EU, zaradi zaveze Slovenije, ki jo je dala napram EU pri oddaji pogajalskih izhodišč, da bo interno pripravljena konec leta 2002 izpolnjevati vse kriterije za polnopravno članstvo v EU.
Operativni koledar ukrepov vsebuje pregled zakonov, v katerem je navedeno pristojno ministrstvo (stolpec 2), naziv zakona (stolpec 3), faza v kateri se zakon nahaja, če je bil že obravnavan na Vladi (stolpec 4), rok predložitve v Državnem zboru, če zakon še ni bil vložen v parlamentarni postopek (stolpec 5), predviden rok sprejema v Državnem zboru (stolpec 6), prikaz nujnosti sprejema zakona zaradi vključenosti v kratkoročne prioritete Partnerstva za pristop, s katerim Evropska unija pogojuje nadaljnje sodelovanje v procesu širitve in vključenosti v program pomoči Phare (stolpec 7). Operativni koledar ukrepov vsebuje tudi predlog Državnemu zboru o načinu sprejemanja posameznih zakonov, ki so omogočili, da je Republika Slovenija v največji možni meri odpravila zaostanek pri izpolnjevanju tretjega Kopenhagenskega kriterija (stolpec 8).
Obrazložitev:
Operativni program predstavlja spisek 60-tih zakonov, ki izhajajo iz kratkoročnih prioritet Partnerstva za pristop in so temeljni pogoj za pozitivno oceno Slovenije v naslednjem rednem poročilu Evropske komisije, ki ga je Komisija pripravila v začetku druge polovice leta 1999 ter 24 zakonov, ki dodatno izhajajo iz Državnega programa za prevzem pravnega reda EU.
Navedena spiska zakonov ne predstavljata vseh predvidenih in potrebnih zakonov, ki smo jih morali sprejeti v letu 1999 in so vezani na vključevanje Slovenije v EU, pač pa le najnujnejši zakonodajni okvir. Upoštevaje predloge ministrstev v okviru Državnega programa je bilo potrebno v letu 1999 sprejeti dodatno še okoli 30 zakonov, ki so bili podlaga za nadaljnjo približevanje pravnemu redu EU, predvsem pa podlaga za sprejemanje izvedbenih aktov in vzpostavljanje institucij ter njihovo usposabljanje za prevzem in izvajanje pravnega reda.