V Santa Maria de Feira na Portugalskem je 19. in 20. junija potekalo zasedanje Evropskega sveta, katerega so se udeležili predsedniki držav in vlad držav članic Evropske unije.
Glavne teme zasedanja so bile: priprava na prihodnost; zaposlovanje, gospodarske reforme in socialna kohezija; gospodarske, finančne in denarne zadeve; Evropa in državljani; zunanji odnosi.
Za države kandidatke so zanimive teme, ki so jih državniki obravnavali v okviru točke priprave na prihodnost: medvladna konferenca o institucionalni reformi, listina o temeljnih pravicah, širitev ter skupna evropska varnostna in obrambna politika. Glede medvladne konference, priprav na širitev Evropske unije in skupne varnostne in obrambne politike so sprejeli naslednje zaključke:
1. Medvladna konferenca o institucionalni reformi
Evropski svet je pozdravil poročilo portugalskega predsedovanja o dotedanjem poteku Medvladne konference. Še posebej je poudaril, da morajo biti določila v zvezi s poglobljenim sodelovanjem vključena na dnevni red Medvladne konference. Konferenca bi morala nadaljevati z delom v takšnem tempu, da bi se zaključila v času francoskega predsedovanja, kot je bilo dogovorjeno na zasedanjih Evropskega sveta v Kölnu in v Helsinkih.
2. Listina o temeljnih pravicah
Osnutek dokumenta listine o temeljnih pravicah naj bi bil predstavljen na izrednem zasedanju Evropskega sveta oktobra 2000.
3. Širitev
Evropski svet je potrdil, da proces širitve ostaja prioriteta EU in z zadovoljstvom ugotovil znaten napredek v pogajanjih od zasedanja v Helsinkih. Pozdravili so začetek pogajalskega procesa s helsinško skupino kandidatk in menili, da bi bilo možno z najuspešnejšimi izmed njih odpreti vsa poglavja pravnega reda že v letu 2001.
Evropski svet je tudi z zadovoljstvom ugotavil, da so na vseh področjih pravnega reda EU, razen za poglavje "Institucije", odprta pogajanja s Ciprom, Madžarsko, Poljsko, Estonijo, Češko in Slovenijo. Velik napredek je bil dosežen tudi na številnih področjih, na katerih pogajanja so še potekala.
Kandidatke naj bi bile še ocenjevane na podlagi lastnih dosežkov - po načelu diferenciacije naj bi imele države, ki so s pogajanji pričele pozneje, možnost dohiteti prvo skupino držav kandidatk. Napredek v pogajanjih je bil odvisen od prevzemanja, izvajanja in izvrševanja pravnega reda EU. Poudarek je bil na okrepitvi administrativne in pravosodne strukture. Unija je skrbno nadzorovala napredek kandidatk. V ta namen je Evropski svet povabil Komisijo, da pripravi poročilo. Na podlagi tega poročila naj bi Evropski svet v Nici preučil, kakšno bo nadaljevanje širitvenega procesa.
Evropski svet je tudi poudaril potrebo po ustreznem informiranju javnosti o procesu širitve tako v državah članicah EU kot tudi v državah kandidatkah.
4. Skupna evropska varnostna in obrambna politika
Evropski svet je potrdil helsinško zavezo k vzpostavitvi Skupne evropske varnostne in obrambne politike, ki bi bila sposobna razviti sposobnost tako vojaškega kot civilnega kriznega managementa. Pri tem ostaja ključni element skupne obrambne politike nadaljnji razvoj evropskih vojaških sil. K sodelovanju pri oblikovanju kriznega managementa so poleg članic EU bile povabljene tako članice NATO, ki še niso bile članice EU, kot tudi tretje države, torej tudi Slovenija. Evropski svet je povabil bodoče francosko predsedstvo da skupaj z generalnim sekretarjem oz. visokim predstavnikom pripravi obširno poročilo, ki bi ga obravnaval Evropski svet v Nici. Stalne politične in vojaške strukture naj bi bile vzpostavljene po zasedanju v Nici, takoj ko bi bilo to mogoče.
Zaključek:
Republika Slovenija je pozdravila sklepe zasedanja Evropskega sveta v Feiri, saj je menila, da je Evropski svet izoblikoval stališče do širitve, ki je ustrezno in sicer, da naj bi bile kandidatke za članstvo še naprej ocenjevane na podlagi lastnih dosežkov - torej po načelu diferenciacije. Ocenjevanje napredka v pogajanjih naj bi bilo odvisno od prevzemanja, izvajanja in izvrševanja pravnega reda EU, poudarek pa naj bi bil tudi na okrepitvi administrativne in pravosodne strukture, na podlagi katerih bi Unija spremljala dejanski napredek kandidatk. Prav tako je Slovenija pozdravila ponovno sprejeto odločitev, da naj Unija nadaljuje z delom na Medvladni konferenci o institucionalni reformi v takšnem tempu, da se zaključi v času francoskega predsedovanja (do konca decembra 2000), kot je že bilo dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta v Helsinkih. Slovenija je upala, da bo Evropski svet v Nici jasno določil nadaljnje korake v procesu širitve, tako kot je bilo to napovedano v Feiri.