V institucijah Evropske unije predstavniki držav članic pripravljajo in sprejemajo številne akte. Kot ena od članic v vsakodnevnih procesih oblikovanja evropskega pravnega reda sodeluje tudi Slovenija s svojimi predstavniki, ki delujejo v okviru institucij, organov in teles Evropske unije. Koordinacija evropskih zadev med drugim vključuje medresorsko usklajevanje ter pripravo stališč za udeležbo slovenskih predstavnikov v okviru Sveta EU na ravni delovnih skupin, odborov in ministrskih zasedanj ter na zasedanjih Evropskega sveta.
Vloga posameznih državnih organov pri koordinaciji evropskih zadev in oblikovanju stališč Republike Slovenije do politik Evropske unije:
Medresorsko usklajevanje in priprava stališč Republike Slovenije
Koordinacijo evropskih zadev v Vladi Republike Slovenije izvajata Služba Vlade RS za evropske zadeve (SVEZ) in Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Za pripravo stališča k predlogu posameznega akta ali ukrepa EU je odgovorno pristojno ministrstvo oziroma vladna služba. SVEZ vodi koordinacijo evropskih zadev, ki sodijo v prvi in tretji steber EU, MZZ pa izvaja koordinacijo političnih zadev iz drugega stebra EU, t. j. zadev iz skupne zunanje in varnostne politike. SVEZ določi pristojno ministrstvo ali vladno službo, sodelujoča ministrstva in delovno skupino za pripravo stališč RS v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov in drugih aktov Evropske unije.
Priprava in usklajevanje stališč potekata po vladnem informacijskem sistemu EU-portal in z drugimi usklajevalnimi mehanizmi, kakršni so sklici delovnih skupin za pripravo stališč, delovna skupina za evropske zadeve ali neformalnimi medresorskimi sestanki.
V prvi fazi obravnave se stališče Slovenije pripravi k prvemu osnutku predloga zakonodajnih in drugih aktov EU. V naslednjih fazah se stališče ustrezno spremeni ali dopolni, skladno z rezultati razprave v delovnih telesih Sveta EU v predhodni fazi, novimi ugotovitvami ali spremenjenimi okoliščinami. Osnutek predloga stališča se na pristojnem organu usklajuje z drugimi organi, ki so vključeni v postopek pripravljanja stališča. Če pristojni organ presodi, da je treba gradivo uskladiti znotraj delovne skupine za pripravo stališč, skliče sestanek te skupine. Gradivo lahko uskladi tudi na neformalnem medresorskem sestanku.
Predlog stališča se objavi na EU-portalu. Če po poteku roka za pripombe k predlogu stališča ni bilo vloženih pripomb oziroma objavljenemu stališču ne nasprotuje noben član vlade, predlog stališča postane stališče Republike Slovenije.
Če je stališče tako, da se mora do njega opredeliti Državni zbor RS, generalni sekretar Vlade RS vladni predlog stališča Republike Slovenije posreduje v državni zbor. Stališče obravnava Odbor DZ za zadeve Evropske unije oziroma Odbor DZ za zunanje zadeve. Po prejemu stališča in po poteku roka za odziv državnega zbora, vladni predlog stališča postane stališče Republike Slovenije.
Slovenski predstavniki, ki se udeležujejo zasedanj Sveta EU, so dolžni zagovarjati stališče, ki je bilo predhodno potrjeno in objavljeno na EU-portalu kot stališče Republike Slovenije.
Usklajevanje in priprava stališč v okviru pogajanj o pristopu novih članic k EU
Slovenija spremlja širitveni proces šele od 1. maja 2004, saj v nasprotju z drugimi delovnimi skupinami Sveta EU kot država pristopnica ni imela pravice do spremljanja delovne skupine za širitev. Priprava in usklajevanje stališč RS v osnovi poteka tako kakor priprava stališč za posamezne ravni v Svetu EU (delovna skupina - Odbor stalnih predstavnikov II - Svet EU).
Posebnost priprave stališč za širitveno področje znotraj Vlade RS je, da je ta priprava razdeljena med SVEZ in MZZ. SVEZ usklajuje in pripravlja "tehnični vidik" stališča za posamezno poglavje pogajalskega procesa z državo kandidatko, medtem ko je MZZ odgovorno za pripravo stališča glede na "politični vidik" pogajanj. SVEZ pripravlja stališča za posamezno pogajalsko poglavje v sodelovanju z ministrstvi, ki pokrivajo vsebino nekega poglavja. V ta proces je vedno vključeno tudi MZZ.