Unija mora poskrbeti, da bo lahko ohranila svojo zmožnost
delovanja, kar je v interesu njenih sedanjih in prihodnjih
državljanov. Medtem ko se Unija notranje pripravlja na nadaljnje
institucionalne reforme, se bo skrbno vodeni pristopni proces
nadaljeval.
Zmogljivost Unije za ohranjanje gonilne sile evropskega povezovanja pri širitvah ima tri glavne elemente: institucije, skupne politike in proračun.
Unija mora zagotoviti, da njene institucije še naprej delujejo učinkovito, da njene politike dosežejo svoje cilje in da je njen proračun sorazmeren s svojimi cilji in s svojimi finančnimi sredstvi.
Institucije
EU ne potrebuje nove institucionalne ureditve samo zaradi širitve; potrebuje jo tudi zato, da lahko sedanja Unija boljše deluje. Unija mora zaradi sedanjih držav članic in prihodnjih širitev zagotoviti učinkovitost in odgovornost svojih institucij in postopkov odločanja. V prejšnjih širitvah je bilo vključevanje držav pristopnic v institucije EU zajeto v samih pristopnih pogajanjih. Iz tega izhajajoče prilagoditve k institucionalnim določbam so bile vključene v ustrezne pristopne pogodbe. Pred zadnjo širitvijo so bile izvedene institucionalne reforme. Institucionalne določbe pristopnih pogodb, sklenjenih z desetimi novimi državami članicami, ki so pristopile leta 2004, ter z Bolgarijo in Romunijo, temeljijo na Pogodbi iz Nice, ki določa pravila za delovanje Unije 27-tih držav članic.
Število članov Komisije soglasno določi Svet EU (predvidoma bo to število manjše kot je držav članic EU), medtem ko Pogodba iz Nice za Unijo z več kot 27 državami članicami ne predvideva prilagoditev sestave in delovanja drugih institucij. Dodelitev mandatov v Evropskem parlamentu in ponderiranje glasov v Svetu sta bistvena za sposobnost učinkovitega delovanja EU. Zato se bo EU pred kakršno koli nadaljnjo širitvijo morala odločiti o obsegu in vsebini teh institucionalnih reform.
Politike EU
Pretekle širitve so okrepile politike EU, ker so nove države članice v evropski projekt prinesle lastne nacionalne izkušnje in politične usmeritve. Sedanji pravni red Skupnosti na zelo različnih področjih, kot so kohezijska politika, kmetijstvo, ribištvo, zaščita okolja, zunanji odnosi, preglednost, odgovornost in evropsko državljanstvo, deloma izraža vpliv preteklih širitev. Nekatere politike EU bi prinesle še večje koristi, če bi se razširile na več držav v okviru pravih pogojev, na primer notranji trg ali območje pravice, svobode in varnosti. Kljub širitvi mora biti Unija zmožna še naprej razvijati in izvajati skupne politike na vseh področjih. Ocena učinkov širitve na politike EU bo potekala v vseh ključnih fazah procesa širitve.
Vsako mnenje Komisije o prošnji države za članstvo v EU bo v prihodnosti vključevalo oceno učinkov zadevnega pristopa na politike EU. To bo vključeno tudi v okvir, ki določa formalne pogoje za pristopna pogajanja.
Pogajalska okvira za Hrvaško in Turčijo predvidevata vrsto ukrepov, ki omogočajo gladko vključitev držav v politike EU. Določata tudi ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU po širitvi, kot so prehodna obdobja, odstopanja, posebne ureditve in trajna varovala.
Komisija bo pri oceni proračunskega vpliva širitve proučila učinke prihodnjih širitev na kmetijsko in kohezijske politike. Pri tem bo upoštevan tudi prihodnji razvoj teh politik. Med pristopnimi pogajanji bo Komisija pripravila natančne ocene učinkov pristopa na ključna področja, vključno z gibanjem oseb, upravljanjem mej, kmetijstvom, kohezijsko politiko in prometom. Podobne ocene bodo izvedene na področju energetike ter zunanje in varnostne politike.
Proračun EU
Unija mora biti zmožna še naprej financirati svoje politike na trajen način. Vpliv širitve na proračun EU se bo skrbno ocenjeval v celotnem procesu širitve. Vsako mnenje Komisije o prošnji države za članstvo v EU bo vključevalo ocene proračunskega vpliva. Pred vsakim nadaljnjim pristopom se bo EU morala odločiti o splošnih potrebnih proračunskih sredstvih. Na tej podlagi bo Komisija v vseh prihodnjih pristopnih pogajanjih predlagala paket potrebnih finančnih ukrepov.