V Pogodbi o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) je zapisano, da
lahko za članstvo v EU zaprosi vsaka evropska država, ki spoštuje
vrednote demokracije, človekove pravice in načela pravne države. To pa
ne pomeni, da morajo za članstvo zaprositi vse evropske države oziroma
da mora EU sprejeti vse države prosilke. Širitev ni samodejen proces,
ampak postopek, pri katerem je ključnega pomena izpolnitev meril za
članstvo (med drugim tudi t.i. koebenhavnski kriteriji). Meje EU so
določene s soglasnimi odločitvami na najvišji politični ravni. EU
temelji bolj na vrednotah in političnih odločitvah kot na rekah in
gorah. Evropska unija je politični projekt, enako pa velja tudi za
njene meje.
Razlikujemo fizični in geografski koncept Evrope. Nekateri Karibski otoki (na primer Martinique in Guadeloupe) so del ozemlja EU, medtem ko nekatere evropske države niso (denimo, Islandija, Norveška ali Švica). Geografi in zgodovinarji se niso nikoli strinjali glede fizičnih in naravnih meja Evrope. Politične meje EU pa so se spremenile vedno, ko je pristopila nova država, ali ko je EU "izgubila" ozemlje, npr. Grenlandijo leta 1985.
Da ne bi preveč obremenili integracijsko sposobnost EU, je Barrosova Komisija potrdila obstoječe obveznosti do držav, ki so že v pristopnem procesu: Turčija, Hrvaška in Makedonija. Večkrat pa je bilo tudi jasno izraženo stališče, da države Zahodnega Balkana, tj. Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora, spadajo v evropski okvir ter lahko brez večjih zadržkov zaprosijo za članstvo.
EU se nedvomno zavzema za spodbujanje stabilnosti na območjih, ki
ležijo v njeni neposredni bližini. S širitvijo se meje Unije pomikajo
in postajajo daljše. Tako se je s 1. januarjem 2007 podaljšala meja s
Ukrajino, medtem ko je Unija dobila tudi novo sosedo, Moldavijo. Unija
bo morala okrepiti čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami
(predvsem Rusijo, Ukrajino in Belorusijo) v zvezi s prometno in
okoljsko politiko ter vprašanji, kot sta notranja varnost in boj proti
tihotapljenju ljudi čez meje ter drugimi oblikami mednarodnega
kriminala.
