Po vseh nesoglasjih in vojnah, ki so jih doživele pretekle
generacije, Evropska unija združuje Evropo. EU je ustanovilo šest
držav članic, danes pa jih šteje 27.
Širitev je eno izmed najmočnejših orodij politike EU, saj je, kot je pokazala nedavna zgodovina, prav privlačnost EU in želja postati država članica pomagala preoblikovati države Srednje in Vzhodne Evrope v moderne in uspešne demokracije. Širitev je pazljivo načrtovan proces, ki pomaga pri preoblikovanju vključenih držav, širi mir, stabilnost, blaginjo, demokracijo, človekove pravice in načela pravne države ter tržne ekonomije po vsej Evropi. Obsežnejši notranji trg in gospodarsko sodelovanje sta pripomogla k večji blaginji in konkurenčnosti, s tem pa razširjeni Uniji omogočila boljši odziv na izzive globalizacije. S širitvijo se je tudi povečal pomen EU v svetu, saj je postala močnejši mednarodni partner. Širitev je tako za Evropsko unijo in kot tudi za celotno Evropo zgodba o uspehu, saj je pripomogla k temu, da je delitev Evrope presežena.
Pretekle širitve
Leta 1951 je šest držav (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska) ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki sta ji leta 1957 sledili Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo. Širitev povezovanja med državami članicami je šla z roko v roki z geografsko širitvijo Skupnosti. Tako je Evropa v več kot petdesetletni zgodovini povezovanja videla pet uspešnih širitev EU:
Leta 1973 so se Evropski uniji pridružile Danska, Irska in Velika
Britanija. - Leta 1981 je del EU postala Grčija.
- Leta 1986 sta državi članici postali Španija in Portugalska.
- Leta 1995 so se EU pridružile Avstrija, Finska in Švedska.
- Leta 2004 je EU prestala širitev, ki se je zapisala v zgodovino kot edinstvena, saj je pomenila ponovno združitev Evrope po desetletjih ločitve zaradi železne zavese. Uniji se je 1. maja 2004 pridružilo deset držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. 1. januarja 2007 se je s pristopom Romunije in Bolgarije zaključil peti krog širitve EU.
Peti krog širitve EU, ki je bil zaradi nepripravljenosti Bolgarije
in Romunije na vstop leta 2004 izveden v dveh korakih, je bil najbolje
pripravljen krog širitve Evropske unije doslej. Unija je leta 1993
prvič natančno določila pristopna merila. Da lahko država postane
članica EU, mora v državi vladati stabilna demokracija, država mora
spoštovati človekove pravice, imeti konkurenčno tržno gospodarstvo in
mora sposobna prevzeti pravni red Skupnosti. Danes Unija skrbno
spremljala prizadevanja držav kandidatk pri izpolnjevanju teh
pogojev. Natančen nadzor izpolnjevanja pogojev za članstvo ter
različne oblike finančne pomoči so nove države članice dobro
pripravile na vključitev v različne institucije in uspešno izvajanje
predpisov EU.
Prihodnje širitve?
EU odločno podpira nadaljnjo širitev. Pri tem pa je Evropska unija previdna, predvsem pri prevzemanju kakršnih koli novih obveznosti in obljub, a pri tem spoštuje že obstoječe obveznosti in dane obljube državam, ki so že vključene v proces širitve. Obstoječa širitvena agenda zajema države zahodnega Balkana in Turčijo. Slednje pomeni, da je tem državam bila ponujena možnost, da v bližnji prihodnosti postanejo članice EU.
Države so, kar zadeva njihovo približevanje EU, na različnih stopnjah. Trenutno imajo tri države status države kandidatke. Hrvaška in Turčija sta pogajanja o pristopu pričeli 3. oktobra 2005. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa je postala država kandidatka decembra 2005, pristopna pogajanja pa se še niso pričela.
Vse druge zahodnobalkanske države so v skladu z aktualno širitveno
agendo potencialne države kandidatke: Albanija, Bosna in Hercegovina,
Črna Gora ter Srbija, vključno s Kosovom pod zaščito Resolucije
št. 1244 Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov. Tako je
bila s strani evropskih institucij večkrat poudarjena perspektiva
držav Zahodnega Balkana za bodoče članstvo v Evropski uniji, pri čemer
se izpostavlja, da je napredek vsake države v smeri pristopa k
Evropski uniji odvisen od njenih prizadevanj za izpolnjevanje
koebenhavnskih meril in
pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Da bi zagotovili
gladko vključitev novih članic, bodo prihodnje širitve potekale v
skladu s hitrostjo prilagajanja vsake države tem strogim
standardom.
Pred širitveno agendo EU so številni veliki izzivi. Ti so povezani zlasti s pristopnimi pogajanji s Turčijo, z vprašanjem o prihodnjem statusu Kosova, z odnosi s Srbijo ter z Bosno in Hercegovino glede večjega prevzemanja deleža upravljanja s strani države. Ta vprašanja so pomembna sama po sebi in se hkrati dotikajo geopolitičnih vprašanj, ki zadevajo varnost in stabilnost celotne Evrope. Sama pot do članstva namreč prinaša koristi, četudi do pristopa traja še veliko let.
Ker je na tej poti veliko izzivov, mora biti EU aktivno udeležena v
celotnem procesu. Predpristopna strategija in pogajanja s kandidatkami
in potencialnimi kandidatkami potekajo ob polnem upoštevanju
dogovorjenih pogojev. EU finančno podporo zagotavlja z novim
instrumentom predpristopne pomoči, ki je vzpostavljen od januarja
2007. Finančna podpora je osredotočena na prednostne naloge, določene
v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih.