Schengenski pravni red med drugim določa tudi skupno vizumsko politiko, kar pomeni tudi njeno enotno izvajanje. Pravila vizumskega poslovanja in vizumske postopke je morala ob vstopu v Evropsko unijo (EU) skladno s Schengenskim pravnim redom poenotiti tudi Slovenija.
Leta 2001 je Svet EU sprejel Uredbo št. 539/2001, ki vsebuje seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume za kratkoročno prebivanje, in tretjih držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Omenjena uredba je bila od njenega sprejetja že večkrat dopolnjena in spremenjena.
S schengenskim vizumom lahko vstopite v eno državo in se prosto
gibljete po celotnem schengenskem območju, saj so kontrole na
notranjih mejah odpravljene. Poudariti velja, da vizum, ki ga izda
slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo pred širitvijo
schengenskega območja (torej pred 21. 12. 2007), ostane
nacionalni/slovenski vizum in ne postane schengenski vizum, zato velja
le na področju Slovenije in ga ni mogoče zamenjati za
schengenskega.
Vse schengenske države članice izdajajo schengenske vizume pod enakimi pogoji, pri čemer upoštevajo tudi interese drugih držav članic. Vizum, ki ga izda ena schengenska država članica, je veljaven tudi za druge države članice, kar koristi državljanom tretjih držav, ki želijo obiskati več kakor eno schengensko državo članico.
Na podlagi schengenskega pravnega reda se lahko namesto schengenskega vizuma enakovredno uporabljata dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, in potna listina. Tako se državljanu tretje države, ki predloži potni list in veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, dovoli vstop v drugo schengensko državo članico brez vizuma. To načelo enakovrednosti ne velja za dovoljenja za prebivanje, ki jih izdata Velika Britanija in Irska, saj ti državi ne uporabljata teh določb schengenskega pravnega reda.
Državljani tretjih držav, ki želijo obiskati samo eno schengensko državo članico, morajo za schengenski vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu te države članice. Če nameravajo obiskati več schengenskih držav, morajo za vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu države, ki je njihova glavna namembna država. Če nameravajo obiskati več schengenskih držav, od katerih ni nobena glavna namembna država, morajo za vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu države, ki velja za prvo točko vstopa oz. na veleposlaništvu ali konzulatu države v kateri bodo prebivali najdaljše obdobje.
V izjemnih primerih se lahko državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo skupnih pogojev za vstop, izda vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, t.j. je vizum, ki velja samo za schengensko državo članico, ki ga je izdala. Pri takih primerih gre za humanitarne razloge ali razloge, povezane z nacionalnimi interesi ali izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti.