Pomemben del schengenskega pravnega reda je Schengenski
informacijski sistem (SIS), to je centralni računalniški
sistem, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim
uslužbencem iz držav podpisnic omogoča dostop do podatkov o
osumljencih kaznivih dejanj, o pogrešanih osebah, državljanih tretjih
držav, ki jim je zavrnjen vstop, ipd.
SIS uporablja 15 držav schengenskega območja zaradi njegovih omejenih zmogljivosti pa je za širitev schengenskega območja nujna njegova nadgradnja in posodobitev v sistem SIS II. Slednji naj bi služil ne le izmenjavi podatkov o prestopu zunanjih meja in vizumski politiki, temveč naj bi bili vanj vključeni podatki o evropskem zapornem nalogu, izročitvi, biometrični podatki, podatki o iskanju za teroristične aktivnosti. Imel bi zmogljivost vključitve 30 držav z možnostjo nadaljnje razširitve.
Po prvotnih načrtih naj bi komisija SIS II vzpostavila do leta 2007, vendar so se pojavili tehnično-operativni zapleti pri uvajanju sistema, ki so širitev časovno zamaknile.
Na zasedanju Sveta ministrov za notranje zadeve decembra 2006 so prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema z imenom SIS I za vse (SISone4ALL). Pri sistemu SIS I za vse gre za portugalsko različico nacionalnega dela SIS I +, ki ga bodo uporabljale tudi nove države članice schengenskega območja. To pomeni, da Portugalska zagotovi programsko in strojno opremo, komunikacijsko strukturo in vse ostale dejavnosti pa uredi nova članica schengenskega območja. SIS I za vse omogoča, da se schengensko območje razširi, čeprav projekt SIS II še ni v celoti realiziran.
Portugalska je aplikacijo SIS I za vse vsem novim državam članicam schengenskega območja ponudila brezplačno, vsaka država pa mora zagotoviti lastna sredstva za potrebno IT infrastrukturo. Ocenjuje se, da bodo ti stroški v Sloveniji znašali okoli milijon evrov.