Izraz "Schengen" oz. schengenski režim se v strokovnem
žargonu uporablja za pravni red (schengen acquis) vpeljan z
uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov sklenjenih v luksemburški
vasici Schengen, in sicer:
- Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bil podpisan v kraju Schengen, Luksemburg 14. junija 1985, v veljavo pa stopil 15. junija 1985 ter
- Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ki je bila podpisana v kraju Schengen, Luksemburg, 19. junija 1990, v veljavo pa je stopila 26. marca 1995.
Ime kraja je danes sinonim za osnovni cilj izražen v teh dveh mednarodnih pogodbah, to je odprava mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah držav pogodbenic. Namen slednjega ukrepa je zagotoviti hitrejši in učinkovitejši pretok oseb.
Schengenski pravni red ne zagotavlja le prostega gibanja ljudi brez
mejnega nadzora, temveč vzpostavlja vrsto podrobnih tehničnih rešitev
in enotnih pravil za zagotavljanje varnosti: oblikovanje enotnih
pravil za nadzor skupnih zunanjih meja, skupni vizumski režim, krepi
sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter
uvaja spremljevalne ukrepe na področju sodelovanja med policijami,
carinskimi in pravosodnimi organi. Še posebej pa gre izpostaviti
vzpostavitev skupne baze podatkov, Schengenskega informacijskega
sistema (SIS).
Pravila schengenskega pravnega reda na državljane, kar zadeva prosti pretok ljudi, vplivajo neposredno, saj predvidevajo:
- odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah,
- oblikovanje skupne zbirke pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic schengenskega območja,
- ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in v pristaniščih,
- uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države schengenskega območja in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkotrajno prebivanje.
V primeru resne grožnje javnemu redu varnosti lahko katera koli država članica na podlagi zaščitne klavzule ponovno vzpostavi kontrole na svojih mejah znotraj Evropske unije, vendar je takšen ukrep začasne narave.