Pet podpisnic obeh schengenskih sporazumov (Belgija, Nizozemska, Luxembourg, Nemčija in Francija) je leta 1995 skupaj s Portugalsko in Španijo vzpostavilo schengensko območje. Avstrija, Grčija in Italija so sporazum in konvencijo začele izvajati konec leta 1997, leta 2001 pa so se območju pridružile še Danska, Finska in Švedska. Skupaj z njimi sta v Schengen vstopili še dve državi, ki nista članici EU, in sicer Islandija in Norveška.
V noči z 20. na 21. december 2007 se je v schengensko območje vključilo tudi devet držav članic, ki so v EU vstopile 1. maja 2004: Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.
12. decembra 2008 je v schengensko območje vstopila tudi Švica, ki je s tem postala 25. članica schengenskega območja. Švica ima enak pridruženi status kakor Norveška in Islandija, ki prav tako nista članici EU. Z vstopom v schengensko območje je Švica odpravila nadzor na kopenskih mejah, nadzor na zračnih mejah pa bo predvidoma odpravljen marca 2009.
Določbe schengenskega pravnega reda bodo tako od 21. 12. 2007 v celoti izvajale naslednje države: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija Nemčija, Italija, Islandija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica.
Državi članici EU, ki sta še vedno izvzeti iz schengenskega območja, sta Velika Britanija in Irska, ki sta se odločili za ohranitev mejnih kontrol na mejah z drugimi državami članicami EU. Kljub temu državi izvajata nekatere določbe o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.