Izraz "Schengen" oz. schengenski režim se v strokovnem
žargonu uporablja za pravni red vpeljan z uveljavitvijo dveh
mednarodnih sporazumov sklenjenih v luksemburški vasici Schengen, in
sicer Schengenski sporazum iz leta 1985 ter Schengenska konvencija iz
leta 1995. Ime kraja je danes sinonim za osnovni cilj izražen v teh
dveh mednarodnih pogodbah, to je odprava mejnega nadzora na skupnih
notranjih mejah držav pogodbenic. Namen slednjega ukrepa je zagotoviti
hitrejši in učinkovitejši pretok oseb.
Schengenski sporazum iz leta 1985 - Sporazum med vladami držav Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni ukinitvi nadzora na skupnih notranjih mejah, ki je bil podpisan v kraju Schengen, Luksemburg 14. junija 1985
Schengenska konvencija iz leta 1995 - Sporazum o izvajanju Sporazuma iz Schengna, podpisan v kraju Schengen, Luksemburg, 19. junija 1990, v veljavo stopil marca 1995.
Schengenski pravni red pa ne zagotavlja le prostega gibanja ljudi brez mejnega nadzora, temveč vzpostavlja vrsto podrobnih tehničnih rešitev in enotnih pravil za zagotavljanje varnosti, med drugim oblikovanje enotnih pravil za nadzor skupnih zunanjih meja, skupni vizumski režim, krepi sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter uvaja spremljevalne ukrepe na področju sodelovanja med policijami, carinskimi in pravosodnimi organi. Še posebej pa gre izpostaviti vzpostavitev skupne baze podatkov, Schengenskega informacijskega sistema (SIS), ki skupaj z ostalimi ukrepi predstavlja orodje za dosego temeljnega cilja, t.j. odprava nadzora na notranjih mejah EU.
Pravila schengenskega pravnega reda na državljane, kar zadeva prosti pretok ljudi, vplivajo neposredno, saj predvidevajo:
- odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah;
- skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje;
- ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih;
- uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države Schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje.
Najbolj opazen vpliv schengenske ureditve na posameznike je v tem, da jim ob prehodu meje med dvema državama članicama schengenskega režima ni treba več pokazati potnega lista. Vendar to ne pomeni, da je glede posedovanja potovalnega ali identifikacijskega dokumenta potovanje znotraj schengenskega območja izenačeno s potovanjem znotraj posamezne države članice. O tem, ali mora oseba imeti s seboj tak dokument ali ne, je določeno v zakonodaji posamezne države članice.
