- Zakaj Evropa potrebuje Lizbonsko pogodbo?
- Katere spremembe prinaša Lizbonska pogodba državljanom?
- Ali bodo imeli nacionalni parlamenti večjo vlogo pri evropskih zadevah?
- Ali bodo državljani lahko svoje pobude predložili institucijam EU?
- Ali je z Lizbonsko pogodbo odločanje bolj demokratično?
- Kakšen bo novi sistem glasovanja v Svetu ministrov?
- Katere glavne institucionalne spremembe uvaja Lizbonska Pogodba?
- Kako bo Listina temeljnih pravic izboljšala pravice evropskih državljanov?
- Ali bo Lizbonska pogodba okrepila vlogo Evropske unije v svetu?
- Ali Lizbonska pogodba slabi možnosti držav članic, da vodijo svojo zunanjo politiko?
- Ali Lizbonska pogodba ustanavlja evropsko vojsko?
- Ali Lizbonska pogodba zmanjšuje socialne pridobitve EU?
- Ali Lizbonska pogodba pomeni oblikovanje evropske "naddržave"?
- Kako in kdaj bo začela veljati Lizbonska pogodba?
Zakaj Evropa potrebuje Lizbonsko pogodbo?
Evropska unija (EU) s 27 državami članicami sedaj deluje po pravilih, ki so bila pripravljena za EU s 15 članicami, zato je v zadnjem desetletju iskala možnosti za izboljšanje razpoložljivih instrumentov in zmogljivosti za ukrepanje.
Hkrati se krepi podpora za sodelovanje EU na področjih, ki zadevajo nas vse: podnebne spremembe, zanesljivost oskrbe z energijo in mednarodni terorizem. Zaradi širitve in spremenjenih nalog EU je razumljivo, da je treba prenoviti tudi način delovanja povezave. Z Lizbonsko pogodbo se bo okrepila sposobnost Unije za delovanje, za izboljšanje učinkovitosti uspešnosti institucij in mehanizmov odločanja.
Za pogodbo govorijo trije osnovni razlogi: več učinkovitosti pri odločanju; več demokracije zaradi večje vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; ter večja enotnost EU v zunanjih odnosih.
Katere spremembe prinaša Lizbonska pogodba državljanom?
Lizbonska pogodba bo okrepila sposobnost ukrepanja Evropske unije (EU), saj bo povečala njeno enotnost v zunanjih odnosih, razširila obseg notranjih politik, povečala učinkovitost doseganja rezultatov in politik za državljane ter posodobila institucije za uspešno delovanje v EU s 27 članicami.
Z Lizbonsko pogodbo bo Evropska unija odločneje in enotneje nastopala v svetu, saj Pogodba uvaja funkcijo Visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo predstavljal EU v tujini ter predsedoval Svetu EU za zunanje zadeve. Ustanovljena bo tudi služba za zunanjepolitično delovanje, med nalogami katere bo tudi diplomatska in konzularna pomoč za državljane EU na potovanju v tretjih državah.
Zdaj so na voljo nove možnosti za čezmejno delovanje na področju javnega zdravja, civilne zaščite in športa. V središču Lizbonske pogodbe so svoboda, pravica in varnost. Evropska unija bo lahko bolje ukrepala proti zločinskim združbam, ki tihotapijo ljudi čez meje, podprla ukrepe na področju preprečevanja kriminala ter se borila proti terorizmu z zamrznitvijo sredstev. Pogodba je potrditev zavezanosti EU razvoju skupne politike priseljevanja. Vsebuje tudi solidarnostno klavzulo: Evropska unija in njene države članice bodo ukrepale skupaj in solidarno, če bo katera od držav članic žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek.
Lizbonska pogodba vzpostavlja stabilno institucionalno ureditev, ki prinaša lažje in preglednejše odločanje, demokratičen nadzor in spoštovanje odločitev, sprejetih na ustrezni ravni. Zaradi teh novosti bo Evropska unija lažje izvajala svoje politike na področju gospodarske rasti in konkurenčnosti, zaposlovanja in socialnih razmer, osebne in skupne varnosti, izboljševanja okolja in zdravstvenih razmer, kohezije in solidarnosti med državami članicami, znanstvenega in tehničnega napredka ter sposobnosti ukrepanja v svetu. Državljani bodo lahko bolje razumeli pristojnosti in razloge za ukrepe Evropske unije na določenem področju. Državljani bodo prvič imeli tudi možnost, da s podpisi enega milijona državljanov iz več držav članic Evropsko komisijo neposredno spodbudijo, da pripravi pobudo v njihovem interesu na določenem področju pristojnosti EU.
Ali bodo imeli nacionalni parlamenti večjo vlogo pri evropskih zadevah?
Da, nacionalni parlamenti bodo prvič priznani kot del demokratične ureditve Evropske unije (EU). Posebna ureditev bo nacionalnim parlamentom omogočila tesnejše sodelovanje pri delu Evropske unije.
Nacionalni parlamenti bodo zlasti delovali kot nadzorni organi pri uporabi načela subsidiarnosti. Lahko bodo preverjali ali je ukrepanje na ravni EU upravičeno glede na možnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Parlamenti bodo lahko posredovali že na zgodnji stopnji odločanja, še preden bosta predlog podrobno proučila Evropski parlament in Svet EU.
Ali bodo državljani lahko svoje pobude predložili institucijam EU?
Da, Lizbonska pogodba uvaja pobudo evropskih državljanov. Nova določba o demokratičnem sodelovanju predvideva, da lahko en milijon državljanov iz večjega števila držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere je po mnenju državljanov potreben zakonski akt Unije, da bi se izvajala Lizbonska pogodba.
Ali je z Lizbonsko pogodbo odločanje bolj demokratično?
Da, z Lizbonsko pogodbo se poveča število področij politik, na katerih mora zakonski predlog odobriti Evropski parlament skupaj s Svetom, ki ga sestavljajo ministri nacionalnih vlad (t.i. postopek soodločanja).
Lizbonska pogodba bo okrepila demokratični nadzor Evropske unije, saj povečuje vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Vzpostavlja jasno razdelitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami, zaradi česar bodo državljani lažje razumeli, "kaj kdo dela".
Kakšen bo novi sistem glasovanja v Svetu ministrov?
Standardni način glasovanja v Svetu ministrov bo t.i. glasovanje s kvalificirano večino. Temeljilo bo na načelu dvojne večine. Za sprejem odločitev v Svetu ministrov bo potrebna podpora 55 % držav članic, ki bodo hkrati predstavljale najmanj 65 % prebivalcev Evropske unije. Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, mora vključevati vsaj štiri države članice. To preprečuje, da bi zelo majhno število največjih držav članic lahko zaustavilo sprejemanje odločitev. Sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena, tudi če pogoj o prebivalstvu ni izpolnjen.
Novi način glasovanja naj bi začel veljati leta 2014. V prvih treh letih do leta 2017 pa bo veljalo prehodno obdobje, v katerem lahko vsaka država članica zahteva, da se zakonodajni akt sprejme v skladu s kvalificirano večino, kot to opredeljuje Pogodba iz Nice.
Katere glavne institucionalne spremembe uvaja Lizbonska Pogodba?
Število komisarjev se bo z letom 2014 zmanjšalo, kar bo omogočilo učinkovitejše delo Evropske komisije. Tako ne bo več vsaka država imela svojega komisarja, ampak bodo komisarji predstavljali dve tretjini držav članic. Komisarji bodo imenovani po sistemu enakopravnega kroženja med državami članicami, njihov mandat pa bo trajal pet let. Vsaka država članica bo tako zastopana v dveh od treh zaporednih sestavah Evropske komisije.
V Evropskem parlamentu bo sedelo največ 751 poslancev (750 poslancev plus predsednik). Število poslancev iz posamezne države je omejeno na največ 96 in najmanj 6. Pogodba določa stalno mesto predsednika Evropskega sveta. Predsednika bo za dvoinpolletni mandat imenoval Evropski svet. Evropski svet bo tako lahko deloval bolj neprekinjeno in stabilno. Slovenija bo z novo ureditvijo pridobila na številu evropskih poslancev in sicer jih bo po novem imela 8.
S Pogodbo bo Evropska unija (EU) dobila tudi Visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati tudi podpredsednik Komisije in vodja Sveta za zunanje odnose. Tako bo EU okrepila doslednost zunanjih ukrepov in dobila prepoznaven obraz v svetu.
Kako bo Listina temeljnih pravic izboljšala pravice evropskih državljanov?
Lizbonska pogodba navaja Listino temeljnih pravic kot seznam pravic, za katere Evropska unija (EU) meni, da jih državljani lahko uresničujejo glede na institucije in pravna zagotovila. Listina v šestih poglavjih zajema naslednja področja: individualne pravice, povezane z dostojanstvom, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice, povezane z državljanstvom, in pravico. Te pravice so zapisane na podlagi drugih mednarodnih listin, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah, in postajajo v EU pravno zavezujoče.
Listina je pravno zavezujoč dokument. Vse institucije Unije morajo spoštovati pravice, zapisane v Listini. Enake obveznosti zavezujejo države članice pri izvajanju zakonodaje Unije. Nadzor nad ustrezno uporabo določb Listine bo zagotavljalo Sodišče Evropskih skupnosti. Pravna vključitev Listine ne spreminja pooblastil Evropske unije, ampak državljanom zagotavlja več pravic in svoboščin.
Ali bo Lizbonska pogodba okrepila vlogo Evropske unije v svetu?
Da. V Lizbonski pogodbi so zapisana skupna načela in cilji zunanjih ukrepov Evropske unije (EU): demokracija, vladavina prava, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti.
Naloge Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko bodo združene z nalogami podpredsednika Evropske komisije v novo delovno mesto Visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati tudi podpredsednik Komisije. To bo okrepilo doslednost zunanjih ukrepov EU in izboljšalo vlogo EU v svetu, saj bo dobila prepoznaven obraz ter bo lahko bolje zastopala skupne evropske interese. Visokemu predstavniku bo pomagala evropska služba za zunanjepolitično delovanje, ki bo združevala predstavnike Sveta, Komisije in diplomatskih služb držav članic.
Lizbonska pogodba uvaja tudi posebno pravno podlago za humanitarno pomoč. Ta določba poudarja uporabo načel mednarodnega prava ter nepristranskost, nevtralnost in nediskriminacijo. V njej je zapisana tudi ustanovitev evropskega prostovoljskega zbora za humanitarno pomoč.
Ali Lizbonska pogodba slabi možnosti držav članic, da vodijo svojo zunanjo politiko?
Ne, Evropska unija (EU) ukrepa samo, kadar je treba pri mednarodnih vprašanjih nastopiti enotno. Številne zunanjepolitične zadeve zahtevajo skupen odziv držav članic EU.
Novo mesto visokega predstavnika ne pomeni novih pristojnosti, ampak zgolj poenotenje zunanjih ukrepov EU, da se preprečijo podvajanje in nejasnosti. Visoki predstavnik bo na zunanjepolitičnem področju deloval na podlagi odločitev, ki jih bodo soglasno sprejele vse države članice. Ne bo nadomestil, ampak zgolj dopolnjeval zunanjo politiko ali diplomatska prizadevanja držav članic.
Ali Lizbonska pogodba ustanavlja evropsko vojsko?
Ne, vojaške sile ostajajo v pristojnosti držav članic. V Lizbonski pogodbi je zapisano, da lahko dajo države članice na razpolago Evropski uniji civilna in vojaška sredstva za izvajanje operacij skupne varnostne in obrambne politike. Vendar ima vsaka država članica pravico, da takšnim operacijam nasprotuje, in vsako sodelovanje pri operacijah bo vedno prostovoljno.
Skupina držav članic, ki bodo pripravljene sodelovati in bodo imele ustrezne zmogljivosti, bo lahko izvedla operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne naloge, vojaško svetovanje in mirovne naloge. Nobena država ne bo prisiljena sodelovati v takšnih operacijah.
Ali Lizbonska pogodba zmanjšuje socialne pridobitve EU?
Ne. Lizbonska pogodba Evropski uniji (EU) omogoča, da obdrži in še naprej razvija svoje socialne pridobitve ob upoštevanju posebnih pravic držav članic.
Med cilji EU so navedeni visoko konkurenčno in socialno tržno gospodarstvo, polna zaposlenost in družbeni napredek. Usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja držav članic spada med pristojnosti EU, kar omogoča tudi morebitno usklajevanje socialnih politik držav članic. Lizbonska pogodba vsebuje "socialno klavzulo", ki določa, da je treba pri pripravi in izvajanju vseh politik upoštevati socialne vidike (spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, ustrezna socialna varnost, boj proti socialni izključenosti itd.).
Tudi temeljne pravice imajo svoje mesto v Lizbonski pogodbi, saj ta vsebuje pravno zavezujoče sklicevanje na Listino temeljnih pravic. Pogodba vsebuje tudi razdelek o solidarnosti, v katerem so navedene številne pravice in načela, ki so neposredno pomembna za socialne zadeve: pravica delavcev do obveščenosti in svetovanja, do pogajanja o kolektivnih pogodbah in kolektivnih ukrepov, pravica do brezplačnih storitev zaposlovanja, zaščita pred neupravičenim odpustom ter pravica do socialne varnosti in pomoči.
Ali Lizbonska pogodba pomeni oblikovanje evropske "naddržave"?
Ne, Lizbonska pogodba bo mednarodna pogodba, ki jo bodo sprejele in ratificirale neodvisne države članice. Z njo se strinjajo, da bodo nekaj svoje suverenosti prenesle na naddržavno sodelovanje. Lizbonska pogodba jasno določa, da Evropska unija (EU) izraža voljo držav članic in njihovih državljanov ter da njene pristojnosti izhajajo iz teh držav.
Pogodba ne spreminja osnovnih značilnosti EU, ampak uvaja nekaj pomembnih institucionalnih sprememb, zaradi katerih bo Unija močnejša in učinkovitejša. To pa ne bo v škodo držav članic - nasprotno, EU dopolnjuje ukrepe držav članic, kadar te svojih ciljev ne morejo izpolniti same.
Kako in kdaj bo začela veljati Lizbonska pogodba?
Lizbonsko pogodbo mora ratificirati vseh 27 držav članic, da bo lahko začela veljati. Vsaka država članica se bo v skladu s svojimi ustavnimi določbami odločila, ali bo pogodbo ratificirala z referendumom ali z glasovanjem v parlamentu. Ciljni datum za začetek veljavnosti pogodbe je 1. januar 2009, da bi se njene določbe lahko uporabile že za volitve v Evropski parlament junija 2009. Pogodba iz Nice, ki je začela veljati leta 2003, bo še naprej urejala delovanje EU, dokler ne bodo vse države članice zaključile postopka ratifikacije Lizbonske pogodbe.