Lizbonska pogodba priznava pomembnost dialoga med državljani EU, civilno družbo ter institucijami Unije. Zaradi tega uvaja novosti, ki bodo omogočile večjo vključenost teh akterjev v odločanje na ravni EU. Delovanje Unije na podlagi Lizbonske pogodbe temelji na predstavniški demokraciji, pri čemer so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. Določbe o demokratičnih načelih med drugim opredeljujejo tudi državljanstvo EU, ki pa ne nadomešča nacionalnega. Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti državljanov. Vsi državljani držav članic so državljani Unije.
Lizbonska pogodba uvaja pobudo evropskih državljanov, kar pomeni da bodo lahko državljani Evropske unije (EU) neposredno udeleženi pri sprejemanju zakonodaje Unije. Nova določba o demokratičnem sodelovanju predvideva, da lahko en milijon državljanov iz večjega števila držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere je po mnenju državljanov potreben zakonski akt Unije.
Novost, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, je tudi javnost zasedanj Sveta EU, ko ta razpravlja in glasuje o zakonodaji EU. To omogoča večjo transparentnost pri sprejemanju odločitev v EU in lajša participacijo civilne družbe.
Pomembne novosti so tudi določbe glede Listine o temeljnih pravicah EU ter o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Lizbonska pogodba vsebuje sicer zgolj referenco na Listino o temeljnih pravicah, ki bo s tem postala pravno zavezujoča in bo imela enak pravni status kot pogodbe. Listina v šestih poglavjih zajema naslednja področja: dostojanstvo, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice državljanov, in sodno varstvo. Pravna vključitev Listine ne spreminja pooblastil Evropske unije, ampak državljanom zagotavlja več pravic in svoboščin.