Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti je bila podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni. Gre za pogodbo, ki spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe Evropske unije (EU).
Evropska unija s 27 državami članicami trenutno deluje po pravilih, ki so bila pripravljena za delovanje EU s 15 članicami. Prenova je postala pomembna zlasti v luči novih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, zanesljivost oskrbe z energijo, mednarodni terorizem, organizirani čezmejni kriminal, priseljevanje, omogočila pa bo tudi nadaljnjo širitev Unije.
Z Lizbonsko pogodbo se bo okrepila sposobnost Unije za delovanje. Že obstoječi instrumenti in zmogljivosti za ukrepanje se bodo okrepili, hkrati pa bodo omogočene možnosti za njihovo nadaljnje izboljšanje.
V prid Lizbonske pogodbe obstajajo trije osnovni razlogi: večja učinkovitost pri odločanju, več demokracije zaradi večje vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ter večja enotnost Unije v zunanjih odnosih.
Da bo Lizbonska pogodba stopila v veljavo, jo mora ratificirati vseh 27 držav članic. Od vseh držav članic bo v postopku ratifikacije referendum glede Lizbonske pogodbe izveden le na Irskem, saj je skladno z njihovo ustavno ureditvijo obvezen. Ostale države članice bodo pogodbo ratificirale v parlamentih. Da bi se določbe pogodbe lahko uporabile že za volitve v Evropski parlament junija 2009, je kot ciljni datum za začetek veljavnosti pogodbe določen 1. januar 2009.
Slovenija je pogodbo ratificirala 29. januarja 2008. Dokler ne bodo Lizbonske pogodbe ratificirale vse države članice EU, bo njeno delovanje še naprej urejala Pogodba iz Nice, ki je začela veljati leta 2003.