Nekatere države EU imajo posebnega varuha človekovih pravic za področje finančnega poslovanja
[ Evrobilten št. 23 november 2000 ]
Slovenci smo nov zakon o zavarovalništvu, ki je osnova za ureditev zavarovalnega trga in njegov nadzor v skladu s pravom Evropske unije, dobili letos spomladi. Zakon vsebuje tudi nekatera prehodna obdobja na področjih opravljanja storitev, nadzora domače države in načela enotnega dovoljenja; ta prehodna obdobja bodo prenehala veljati ob vstopu Slovenije v EU.
Čeprav je področje zavarovalništva v EU delno usklajeno, pa so nacionalne zakonodaje s tega področja med seboj še vedno zelo različne. Na ravni EU se na primer države trenutno bolj ukvarjajo z uvajanjem svobode opravljanja zavarovalniških storitev prek meja držav članic. Vprašamo se lahko, ali je slovensko zavarovalništvo že dovolj zrelo in pripravljeno na tako konkurenco. Predstavniki slovenskih zavarovalniških hiš, ki so se konec septembra zbrali na konferenci v Portorožu, so med glavne vzroke za bojazen navedli dejstvo, da še ni sanirano avtomobilsko odgovornostno zavarovanje, prav tako ni dodelana zakonodaje za pokojninska zavarovanja, pomanjkljivosti so tudi na področju nadzora in tako naprej. Kljub temu je slovensko zavarovalništvo pripravljeno na integracijo v notranji trg EU, meni generalni sekretar Zveze evropskih zavarovalniških združenj Leslie Howell, ki je bil tudi predavatelj na konferenci.
Je Slovenija, čeprav je majhna, zanimiva za tuje zavarovalniške hiše?
Veliko evropskih zavarovalniških trgov je tudi majhnih. Slovenija je dobro razvijajoča se država s stabilno ekonomijo in razvitim področjem zavarovalništva, zato se bo brez težav vključila v evropsko zavarovalniško skupnost. Torej ne dvomim, da se bodo tudi tuje zavarovalnice v kratkem zelo zanimale za Slovenijo.
Trenutno pri nas nimamo tujih zavarovalnic. Menite, da jih še dolgo ne bo?
Ne bi se smeli bati tujega kapitala. V vseh evropskih državah tuje zavarovalnice odpirajo svoja predstavništva ali ustanavljajo svoje poslovalnice. To ni nikakršna grožnja, temveč priložnost za razvoj domačega dobrega strokovnega dela na tem področju in konkurenčne sposobnosti. To bo trgu koristilo v prihodnosti. Ne vem, v kolikšni meri poznate slovensko zakonodajo na tem področju, pa vendar vas prosim za primerjavo z drugimi evropskimi državami. Ne poznam podrobnosti vaše zakonodaje, vem pa, da ste jo postopoma pripravljali v okviru priprav na vstop v Evropsko unijo. Povedali so mi, da je vaša zakonodaja v skladu z evropskim pravnim redom.
Ali lahko v nekaj besedah opišete Evropsko zvezo zavarovalniških združenj?
Zveza povezuje 29 držav, torej vse države članice EU in druge evropske države. Mi smo trgovinsko združenje, ki zastopa interese več kot pet tisoč zavarovalniških podjetij. Ukvarjamo se s tehničnimi vprašanji, pa tudi s političnimi, predvsem v odnosu z evropskimi institucijami, in tudi z drugimi, kot sta na primer Svetovna trgovinska organizacija ali OECD, torej organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Naša vloga je zelo široka.
Dejali ste, da večinoma sodelujete z Evropsko komisijo, da pa bi se morali več ukvarjati tudi z Evropskim parlamentom.
V zadnjih nekaj mesecih je vloga Evropskega parlamenta močno narasla. Zdaj lahko predlaga zakone, prej je to bilo v izključni domeni Komisije, ali pa jih oblikuje skupaj s slednjo. Po tehnični plati torej Parlament sodeluje s Komisijo, s katero imamo redne stike. Vendar pa bomo glede na politično vlogo Parlamenta morali več lobistične energije usmeriti tudi tja.
V kolikšni meri je področje zavarovalništva v EU usklajeno?
Usklajenost je zelo kompleksen pojem. Ne moremo doseči popolne usklajenosti na vseh področjih. Glede na to, da je Komisija sprejela načelo subsidiarnosti pri vseh direktivah, je postalo načelo usklajenosti bolj fleksibilno. Po drugi strani, če pogledamo področje potrošništva, pa lahko vidimo, da je načelo usklajenosti prevladalo nad subsidiarnostjo. Predvsem mislim na področje varstva potrošnika, ki je postalo skrb celotne Evrope. Vendar pa so razlike med državami članicami še vedno precejšnje glede zakonodaje in davkov, tako da je pred nami še veliko dela.
Zakaj pravzaprav sploh potrebujemo uskladitev na področju zavarovalništva?
Eden od razlogov je prav gotovo uvedba skupne evropske valute. Vendar pa tu naletimo na dve skupini. Prva podpira prilagajanje v skladu z nastajanjem velike evropske superdržave, kjer bodo pravila na vseh koncih te države enaka. Druga skupina se zavzema za obstoj posebnosti na nacionalnih zavarovalniških trgih. Kot zveza podpiramo slednjo, torej avtonomne trge. Vendar pa bolj ko bodo ljudje kupovali onstran meje, bolj se bodo ta pravila poenotila.
Omenili ste varstvo potrošnika na področju zavarovalništva. Kako je to urejeno v državah članicah in kakšni so trendi?
Varstvo potrošnika poznajo vse države v Evropi in nekatere imajo zelo obsežno zakonodajo na tem področju. Trenutno se ukvarjamo z mislijo, kaj bo prinesel razvoj elektronskega poslovanja. Takrat bo verjetno treba postaviti neka evropska, ali še več, mednarodna pravila. Ljudje bodo namreč lahko kupovali zavarovalniške storitve prek interneta, ne da bi v resnici vedeli, kdo je ponudnik. Zato je od leta 1997 varstvo potrošnikov ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije. Pri finančnem poslovanju vseh vrst potrebujemo jasna, pregledna pravila, kajti Komisija meni, da morajo od skupnega evropskega trga največ koristi imeti prav potrošniki.
Nekatere države imajo celo varuha človekovih pravic posebej za področje finančnega poslovanja.
Tako je. Pet ali šest držav ima posebnega ombudsmana. Ta je ponavadi neodvisen in ima pristojnosti, da odloča v primeru sporov med strankama, da bi tako do rešitve prišli čim hitreje in čim ceneje ter da bi se izognili dolgotrajnim in dragim postopkom pred sodiščem. Pogoj je torej, da je neodvisen in da zavarovalniške družbe dejansko sprejemajo njegove odločitve. Države, ki ga imajo, so na primer Velika Britanija in skandinavske države ter Nizozemska. Druge, ki nimajo tega posebnega varuha človekovih pravic, imajo morda kako drugo vrsto arbitraže. Mi bi radi naredili korak naprej in zagotovili podobno pravno varstvo tudi za čezmejne finančne posle.
Skandinavske države ste celo postavili kot model na tem področju. Kako to?
Model zato, ker imajo zelo sodobno in razvito varstvo potrošnikov. Vendar pa to tudi precej stane. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri se varstvo potrošnika pozna v ceni izdelka oziroma storitve. Vsak trg si tega preprosto ne more privoščiti. Govorimo o dvajsetletnem razvoju varstva potrošnikov, zato bi bil nenaden preskok gotovo zelo drag, poleg tega pa bi to za seboj potegnilo še druge spremembe na trgu.
Sebastjan Šik,
Radio Koper