Končno besedilo ni le rezultat vsebinskih in argumentiranih pripomb, temveč tudi političnih kupčkanj
[ Evrobilten št. 23 november 2000 ]
Zamisel o tem, da je treba graditi ne le skupen evropski gospodarski trg in denar, temveč tudi socialne Evrope za državljane, je bila tista, ki so ji sledili politični voditelji držav članic. Na podlagi sklepov evropskega vrha v Koelnu in nato še z imenovanjem delovne skupine in opredelitvijo njenih pooblastil v Helsinkih decembra 1999 se je začel v Evropski uniji proces oblikovanja posebnega dokumenta - listine o temeljnih pravicah. Gre za temeljne človekove pravice. Delovno skupino, poimenovano Konvencija, sestavljajo ugledni politiki iz držav članic, vodi jo nekdanji nemški predsednik države Roman Herzog. Prvi otipljiv rezultat dela te delovne skupine je bil junija letos dostopen javnosti v obliki delovnega osnutka dokumenta. Osnutek je bil posledica kar nekajmesečnih pogovorov in razprav s posameznimi interesnimi in političnimi skupinami v EU.
Že prve razprave so pokazale različnost gledanja na naravo tega dokumenta - ali gre le za politično deklaracijo ali pa bi moral biti dokument pravno zavezujoč in iztožljiv. Druge so zadevale vsebinsko plat listine, saj je vključevala le politične in državljanske pravice, ne pa tudi ekonomskih in socialnih.
Slovenija je imela že v tej prvi fazi možnost izreči svoje mnenje kot država kandidatka. Državni sekretar Mitja Drobnič z Ministrstva za zunanje zadeve je predstavil mnenje Slovenije, ki se je zavzela za politični dokument, ki naj ne bi bil pravno zavezujoč in iztožljiv. Poleg tega je poudaril problem morebitne dvotirnosti - veljavnosti dokumentov drugih evropskih asociacij in različnosti urejanja pravic državljanov Evropske unije in tistih zunaj nje.
Evropska konfederacija sindikatov, katere članica je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je prav zaradi tako opredeljene vsebine listine začela posebno kampanjo za vključitev ekonomskih in socialnih pravic v listino ter za pravno zavezujočo in iztožljivo listino. V Sloveniji smo se v ZSSS začetku julija letos vključili v kampanjo, opravili prvo razpravo in šele na tem sestanku prvič izvedeli za uradno stališče Slovenije, predstavljeno junija v Bruslju na pripravljalnem sestanku delovne skupine za pripravo listine. Naše reakcije so bile najprej ogorčenje, ker v Sloveniji o tem ni bilo nobenih razprav, niti nismo bili kot socialni partner pozvani, da damo svoje mnenje. Nato pa še nerazumevanje do slovenskega stališča o primernosti oblikovanja le političnega dokumenta. Še posebej zato, ker je bila Slovenija med prvimi tremi državami podpisnicami revidirane Evropske listine in je tako ta lahko bila uveljavljena julija 1999. Vseh 31 točk (z izjemo treh podtočk) navedene listine je bilo ratificiranih šele potem, ko se je pokazalo, da je bila dosežena visoke stopnje usklajenosti slovenske zakonodaje z določili listine. Naše sindikalne pripombe so šle v smeri podpore idejam Evropske konfederacije sindikatov, izražene v kampanji, da so ekonomske in socialne pravice sestavni in neločljivi del temeljnih pravic ter da so pravno zavezujoče in iztožljive.
Sindikalne centrale iz držav članic, članice Evropske konfederacije sindikatov, so se konec avgusta zbrale v Bruslju in se odklonilno odzvale na predstavljeni dokument. Tako je dokument doživel kar nekaj bistvenih dopolnitev in sprememb.
Končno besedilo - Konvent št. 50, ki je bil objavljen 2. oktobra letos, je bilo rezultat ne le vsebinskih in argumentiranih pripomb, temveč tudi političnih kupčkanj. Listina o temeljnih pravicah se sprejme s soglasjem vseh predsednikov vlad držav članic. Če soglasja ni, ni listine. Marsikatera sindikalna pripomba je dobila prostor v listini, vendar je ostala politični dokument in v prenekaterih zadevah ureditve sindikalnih pravic se sklicuje na ureditev v nacionalni zakonodaji. V državah članicah EU obstajajo velike razlike pri ureditvi in uveljavljanju nekaterih temeljnih pravic, poleg tega pa nekatere zadeve sploh niso predmet skupnega urejanja v EU (pravica do stavke, pravica do združevanja, plače).
Ne glede na vse izrečene pomisleke in nezadovoljstvo pa Evropska konfederacija ocenjuje, da je bil kljub vsemu storjen korak naprej. S sprejemom te listine na vrhu v Nici v začetku decembra (osnutek je bil na sestanku v Biarritzu oktobra že potrjen) bo izražena politična volja, da so temeljne pravice državljanov in tistih, ki prihajajo vanjo, sestavni del zgradbe združene Evrope. Postavljeni bodo temelji za kasnejšo možnost sprejetja pravnih predpisov za izvedbo izražene politične volje.
In kako na to gledamo v Sloveniji? Razen organiziranih razprav v naši sindikalni zvezi v Sloveniji tako rekoč ni bilo drugih udeležencev ali razprav. Morda je šlo za neobveščenost ali pa za vzvišen pristop, češ saj imamo v Sloveniji vrsto temeljnih pravic urejenih s predpisi in tudi iztožljivih. Morda pa je prav to razlog in motiv, da smo razpoznavni in se ločimo od drugih držav, ne le kandidatk, ampak tudi držav članic.
Metka Roksandić,
koordinatorka Slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje in izvršna sekretarka v ZSSS