Za večjo prepoznavnost Slovenije bi morala poskrbeti vlada
[ Evrobilten št. 23, november 2000 ]
Eric van der Linden vodi delegacijo Evropske komisije v Sloveniji od letošnjega junija. Na položaju je nasledil veleposlanika Amirja Naqvija, ki se mu je mandat iztekel že lansko poletje. V petih mesecih je Slovenijo že dodobra spoznal - tako prek stikov z različnimi institucijami kot tudi prek izletov, predvsem po slovenskih gorah. Po njegovi oceni Slovenija na poti v Evropsko unijo dobro napreduje, naloge, ki jih še mora opraviti, pa so zelo jasne. Toda prepričan je, da bodo uspešno izvedene in da bo Unija Slovenijo lahko pozdravila kot novo članico v prihodnjem krogu širitve.
Veleposlanik EU v Sloveniji ste že pet mesecev. Kako vam je všeč dežela in kaj je tisto najboljše, kar ponuja Slovenija?
V prvih petih mesecih mi še ni uspelo videti cele države, čeprav Slovenija ni velika. Vendar veliko ponuja in zato je v prostem času vedno moč popotovati naokrog in odkrivati njene čare. Kar sem videl doslej - to pa so predvsem gore in obala - je čudovito. Podeželje je prelepo, Ljubljana pa je majhno, a zelo živahno mesto, še posebej kar se kulture tiče. Ljudje so zelo gostoljubni. Slovenija zares veliko ponuja.
Slovenija je za polnopravno članstvo v EU zaprosila pred štirimi leti, po podpisu Evropskega sporazuma. Poltretje leto se z EU že pogaja o polnopravnem članstvu. Notranje priprave na članstvo potekajo intenzivno. Kakšen je napredek po vaši oceni, bo Slovenija s takim tempom pripravljena v času, ki si ga je zastavila, torej do konca leta 2002?
Slovenija spada v tako imenovano luksemburško skupino, s katero so se pogajanja začela marca leta 1998. Njen izhodiščni položaj je bil v primerjavi z drugimi kandidatkami zavidanja vreden. Veliko je bilo storjenega in zato Slovenija ostaja med prvimi. Seveda pa vse še ni narejeno, kar so pokazala dosedanja poročila Evropske komisije in na kar bo brez dvoma opozorilo tudi letošnje poročilo. Slovenija mora ukrepati na več področjih, a prepričan sem, da se bo to prav gotovo zgodilo. Sicer pa velja poudariti, da bo Evropska unija na sprejem novih članic pripravljena z letom 2003, kandidatke pa morajo opraviti svoj del posla in biti pripravljene na vstop v EU in na njen notranji trg.
Katera so po vaši oceni tri področja, na katerih mora Slovenija najbolj pospešiti svoja prizadevanja?
Večji napredek je potreben na nekaj področjih. Med njimi je prav gotovo administrativna usposobljenost za izvajanje pravnega reda EU. Nujna je tudi sprostitev gospodarstva v različnih sektorjih, kot so telekomunikacije, bančništvo in zavarovalništvo. Zelo je treba spodbuditi neposredne tuje naložbe, ki so drastično upadle, prinašajo pa med drugim svež kapital, znanje in trge, kjer je končne izdelke moč prodati. Pregled pravnega reda po poglavjih, o katerih tečejo pogajanja, pa pokaže še druga področja, kjer je napredek nujen.
Katera pa so tri področja, na katerih je uspešnost Slovenije nad povprečjem?
Slovenija je uspešna pri izpolnjevanju političnih meril za članstvo, z že omenjenimi izjemami pa tudi pri izpolnjevanju gospodarskih meril, saj je povprečna življenjska raven dobra, brezposelnost je relativno nizka, relativno nizko je zadolževanje v tujini, dobro je gospodarsko sodelovanje z državami EU. Med poglavji pravnega reda EU pa med drugim izstopa uspešen napredek pri okolju. Čeprav je treba še marsikaj postoriti, je bilo narejenega že veliko, posebej pomembno pa je zato, ker je Slovenija majhna država in so investicijski stroški na prebivalca višji kot v državi s 40 milijoni prebivalcev.
Kako problematično je vprašanje brezcarinskih prodajaln?
Tega vprašanja namenoma nisem omenil med tremi področji, ker je napredek še potreben. Komisar Verheugen je poudaril, da to vprašanje v svojem bistvu ni neomejenega pomena za EU. Toda Slovenija se je zavezala, da bo brezcarinske prodajalne zaprla v sredini leta 1998, pa se to ni zgodilo. Sedanja zaveza je 1. januar 2001. Kljub optimizmu bom presenečen, če bodo brezcarinske prodajalne takrat res preoblikovane v trgovine z normalno obdavčitvijo. Toda čeprav to vprašanje samo po sebi ni ključnega pomena, gre za vprašanje kredibilnosti. Če se država zaveže, da bo nekaj storila, mora zavezo spoštovati. Prav gotovo pa je v interesu Slovenije, da nihče ne dvomi o kredibilnosti njenih zavez. Zato je brezcarinske prodajalne treba čimprej zapreti oziroma preoblikovati.
Kakšno bo po vaših pričakovanjih letošnje poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije? Kako naj se nanj odzove nova vlada?
Letošnje poročilo bo prav gotovo opozorilo na zaostanke v pripravah Slovenije na EU, med njimi na nekatere ne prvič. Nova vlada se bo morala zelo hitro spopasti z njimi in z nalogami, ki še čakajo Slovenijo, saj je datum, ko bi bilo že moč skleniti pogajanja o polnopravnem članstvu, blizu. Bodoče švedsko predsedstvo EU tako na primer načrtuje, da bi bila pogajanja za večino poglavij z najnaprednejšimi kandidatkami sklenjena že v prvi polovici leta 2001. Večinoma pa je napredek odvisen od Slovenije.
Zadnja odločitev o vstopu Slovenije v EU bo sprejeta na referendumu. Za dobro obveščenost javnosti o slovenskem vključevanju v EU in Uniji sami je Vladni urad za informiranje pred več kot dvema letoma začel izvajati informacijsko kampanjo o EU, svojo kampanjo pa izvaja tudi vaša delegacija. Kako uspešni sta kampanji po vaši oceni?
V tej fazi je težko soditi, ali sta kampanji uspešni ali ne. Pomembno pa je, da kampanji potekata povezano in se dopolnjujeta. Poudaril bi še, da delegacija že izvaja tudi komunikacijsko strategijo, ki jo je maja sprejela Evropska komisija. Ta je usmerjena ne samo na kandidatke, ampak tudi na javnost v državah članicah EU, njen namen pa je predstaviti prednosti širitve. To doslej ni bilo dobro pojasnjeno, je pa velik izziv. V Sloveniji pa želimo v sodelovanju z vladnim uradom za informiranje vzpostaviti stike s čim več reprezentativnimi organizacijami v kmetijstvu, podjetništvu, izobraževanju ter sprožiti resnično razpravo o različnih temah, prisluhniti pomislekom in skrbem, ki jih različni sloji prebivalstva ali organizacije izražajo v zvezi z vstopanjem v EU. Skušali jim bomo odgovoriti čim bolj objektivno.
Kako se izvaja nova komunikacijska strategija Komisije in kakšne rezultate naj bi prinesla?
Ko sem prišel v Ljubljano, sem ugotovil, da se nova komunikacijska strategija komisije v Sloveniji pravzaprav že izvaja v okviru kampanje, ki jo vodi delegacija. Treba jo je le še okrepiti, zagotoviti nekaj več sredstev. Tako bomo lahko povečali svojo prisotnost v posameznih segmentih družbe in tudi v regijah. Poleg Ljubljane moramo biti prisotni tudi v drugih delih Slovenije. Sicer pa so kandidatke glede strategije v boljšem položaju kot članice. Tam bo izvajanje strategije precej bolj zahtevno, saj večina prebivalcev v članicah o širitvi razmišlja, poenostavljeno rečeno, le na dva načina: stala nas bo neznansko veliko in zasuli nas bodo milijoni migrantov. Resničnost je bistveno manj dramatična, še posebej glede Slovenije.
V državah članicah EU je javna podpora za širitev zelo majhna, kar jasno kažejo Eurobarometrove raziskave zadnjih let. Skromna podpora za vstop Slovenije v EU pa je tudi posledica slabe prepoznavnosti države v Evropi. Kaj lahko Slovenija stori na tem področju?
Slovenija v Evropi ni prepoznavna, vendar bi morala biti. Za večjo prepoznavnost bi morala poskrbeti vlada; Urad za informiranje bi na primer s posebno akcijo v tujih medijih lahko poskrbel za predstavitev Slovenije, kar se da storiti na več načinov. Tako bi zbudili zanimanje zanjo. Pogosto ljudje namreč še vedno ne vedo, kje Slovenija sploh je. Slovenci pa so pogosto še vedno preveč diskretni, ko je govor o slovenskih kvalitetah. Država bi morala biti bolj gospodarsko in turistično aktivna v številnih evropskih državah. Ponudi lahko vrsto zanimivih izdelkov, kot sta vino ali pršut. Če to naredi s pravo mero, potem tudi ni razloga za strah, da jo bodo preplavili in prevzeli tujci. Tak strah oziroma zadržanost se odraža na primer pri neposrednih tujih naložbah. Vse statistike in analize pa kažejo, da sta delovna produktivnost in varnost delovnih mest v podjetjih, ki imajo mešano lastniško strukturo, večja kot v povsem slovenskih podjetjih.
Kakšen je po vaši oceni realističen datum za vstop prvih kandidatk v EU?
Vrh EU v Biarritzu je prinesel optimizem, da bo v Nici sklenjena medvladna konferenca o prenovi skupnih institucij Unije, s katero se Unija notranje pripravlja na širitev. Tako bo EU v letu 2003 pripravljena na sprejem novih članic. Govoriti o drugih datumih je ta hip še prezgodaj in brez pravega smisla. Najprej je treba končati pogajanja.
Pa ste optimistični glede vstopa Slovenije v EU?
Če Slovenija tako želi, bo sposobna vstopiti v EU v prihodnjem krogu širitve. Mi pa upamo, da bo pri vstopanju v EU Slovenija prva med prvimi.
Eric van der Linden, rojen 6. januarja 1948, je po narodnosti Nizozemec. Študiral je ekonomijo, leta 1975 pa je začel delati za Evropsko komisijo, in sicer na takratni generalni direkciji za gospodarske in finančne zadeve. Od začetka 80. let je delal na generalni direkciji za zunanje odnose, pristojen pa je bil za različne države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Od leta 1997 je bil pristojen za Ciper, Malto in Turčijo, po lanski reorganizaciji Evropske komisije pa je bil do prihoda v Slovenijo na generalni direkciji za širitev pristojen za Turčijo. Delegacija Evropske komisije v Sloveniji je uradni zastopnik Evropske komisije, izvršilnega organa EU. Ustanovljena je bila leta 1993, njena glavna naloga pa je krepitev odnosov med Slovenijo in EU, pospeševanje izvajanja Evropskega sporazuma in pomoč pri slovenskem približevanju Uniji.
Maja Kocijančič,
STA
(Opomba uredništva: pogovor z Ericom van der Lindnom je bil pripravljen pred 8. novembrom, ko je Evropska komisija sprejela poročilo o napredku.)