Slovenija še ni pripravila celovite študije o uspešnosti izvajanja programa čezmejnega sodelovanja
[ Evrobilten št. 22, oktober 2000 ]
Od leta 1994 je Slovenija iz Pharovega programa čezmejnega sodelovanja (Phare CBC program) prejela kar 35 milijonov evrov. Zdaj, ko Slovenija že sedmo leto sodeluje v programu, imamo vsekakor na voljo že dovolj podatkov, da lahko ocenimo uspešnost izvajanja programa in njegove koristnosti za Slovenijo.
Številne sistematično izvedene študije ocenitve priprav in izvedb Pharovih programov so na voljo na medmrežju.
Pri pregledovanju le-teh je treba upoštevati, da jih je pripravila Evropska komisija in zato ni nujno, da zmeraj v celoti odsevajo tudi stališča drugih partnerjev v programu. Naša država do sedaj še ni pripravila podobnih študij, kar je glede na vložek Slovenije v ta program nekoliko nenavadno. Na podlagi podatkov, ki jih imamo na voljo v Agenciji RS za regionalni razvoj, ocenjujem, da slovenski vložek človeških in finančnih virov v izvajanje programa bistveno ne zaostaja za Pharovim deležem.
Slovenija ima več kot 90-odstoten izkoristek Pharovih sredstev
Odgovorni v Pharovem programu večkrat navajajo ugotovitev, da ima Slovenija visok izkoristek Pharovih sredstev, in sicer več kot 90 odstotkov, kar potrjujejo tudi poročila Evropske komisije. Zavedati pa se moramo, da je izkoristek razpoložljivih sredstev samo eno od meril za ocenitev uspešnosti programa Phare CBC in ni v povezavi z doseženimi rezultati.
Program čezmejnega sodelovanja ima seveda veliko različnih učinkov - tokrat pa želim predstaviti le nekatere vidike, in sicer na področjih, ki so za nas sedaj najzanimivejša. Večje učinke na regionalni razvoj pričakujemo ob intenzivnejšem vključevanju zasebnega sektorja.
Izvajanje programa je vsekakor pripomoglo k regionalnemu razvoju obmejnih regij, in sicer predvsem na področju malega gospodarstva, transporta in okolja. Večje učinke pričakujemo po daljšem obdobju investiranja v te sektorje in neposrednem vključevanju zasebnega sektorja med uporabnike programa.
Pri Bolgariji in tudi pri nekaterih drugih državah je bil zaradi vključevanja večjih državnih infrastrukturnih projektov - na primer gradnja prometnega koridorja - vpliv na regionalni razvoj omejen oziroma je imel tudi nekatere negativne učinke na razvoj obmejnih regij.
Bistveno boljši je učinek je v krepitvi regionalnih institucij v obmejnih regijah. V okviru izvajanja programa so občine ter druge lokalne in regionalne institucije ugotovile, kje so ovire oziroma kaj je treba še izboljšati, da bo izvajanje regionalne politike učinkovitejše. Med drugim se je jasno pokazala potreba po pripravi regionalnih razvojnih programov, na podlagi katerih je mogoče pripraviti kakovostnejše projekte.
Večje učinke na regionalni razvoj lahko pa pričakujemo tudi z nadaljnjo decentralizacijo izvajanja programa Phare CBC
Prav je, da poudarimo, da je zaradi obveznega sofinanciranje projektov s strani države uporabnice prišlo tudi do mobilizacije dodatnih državnih sredstev za obmejne regije, kar je vsekakor zelo pomembno.
Ne moremo pa trditi, da je izvajanje programa pripomoglo k zmanjšanju regionalnih razlik v državah, ki sodelujejo v programu, saj so obmejne regije, ki mejijo na države Unije, praviloma nadpovprečno razvite, kar je posebej opazno pri Madžarski in delno tudi v Sloveniji.
Čezmejni učinki so največji na področju okolja in transporta Projektov z zrcalnim projektom na drugi strani meje je sorazmerno malo, vendar to še ne pomeni, da tako imenovanih čezmejnih učinkov ni bilo. Najbolj so bili opazni na področju transporta in okolja, v manjši meri pa tudi na področju malega gospodarstva. Dober čezmejni učinek je dosegel sklad za male projekte, pa čeprav je omejen na samo petino razpoložljivega denarja iz programa.
Pomemben učinek programa je viden tudi v okrepitvi sodelovanja med institucijami na lokalni in regionalni ravni s partnerskimi institucijami na drugi strani meje, kar dokazujeta tudi rast števila vzpostavljenih čezmejnih partnerstev in ustanavljanje skupnih čezmejnih struktur.
Z veliko gotovostjo lahko sklepamo, da bodo z zbliževanjem programa Phare CBC in programa Interreg prednosti sodelovanja ljudi in institucij na obeh straneh meje bolj izkoriščene in da bodo posledično večji tudi čezmejni učinki programa.
Učinki programa pomembni tudi v okviru priprav Slovenije na vstop v EU Z veseljem ugotavljamo tudi čedalje boljšo usposobljenost institucij na lokalni in regionalni ravni v obmejnih regijah za sodelovanje v strukturnih skladih Unije. Pri pripravah in izvajanju projektov programa Phare CBC so se institucije srečevale s prakso in postopki, ki veljajo v EU, na primer uporaba pravil FIDIC za izvedbo gradbenih projektov. Učinke je opaziti tudi pri usklajevanju predpisov in doseganju okoljskih standardov.
Kljub dobrim rezultatom ta program ni zmeraj najboljša rešitev
Na podlagi ocen Evropske komisije in pridobljenih izkušenj lahko torej ocenimo, da je program Phare CBC pokazal ugodne učinke, predvsem na institucionalni ravni, manj pa so bili zadovoljivi učinki nekaterih posameznih projektov. Glede na rezultate programa in postopno odpravljanje ovir, ki zmanjšujejo njegove učinke, lahko sklenemo, da obstaja dobra podlaga za nadaljnje financiranje programa čezmejnega sodelovanja, in sicer tako s strani Evropske komisije kot tudi s strani naše države.
Učinkovitost projektov, sofinanciranih iz tega programa, bomo izboljšali tudi s temeljito presojo, kdaj je uporaba tega programa dejansko najprimernejša pot za doseganje zastavljenih ciljev. Uporabo programa Phare CBC bi odsvetoval v primerih, ko je cilje mogoče doseči z lastnimi instrumenti oziroma sredstvi in ko zaradi vsebine projekta ni nujno sodelovanje tujih strokovnjakov. Vemo namreč, da je pri projektih iz programa Phare CBC pri izvajanju storitev skoraj praviloma treba vključiti tuje strokovnjake. Posledica tega dejstva je lahko tudi to, da je izvedba projekta časovno in finančno zahtevnejša, kar pogosto zmanjša tudi učinkovitost uporabljenih virov glede na dosežene rezultate.
Dimitrij Pur,
vodja Pharovega programa čezmejnega sodelovanja pri Agenciji RS za regionalni razvoj