Bruselj je Sloveniji soglasno potrdil sedemletni program razvoja podeželja, kar je prvi korak k črpanju predpristopne pomoči
[ Evrobilten št. 22, oktober 2000 ]
"Obljubljam, da bo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja akreditirana pravočasno, to je do 30. septembra." Tako je letos spomladi pogumno napovedal mag. Franci But, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namestnik vodje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU in od aprila letos tudi vršilec dolžnosti direktorja Agencije. Po kadrovskih kupčkanjih, kdo naj bi vodil Agencijo, je namreč le malokdo verjel, da bi se lahko ta pravočasno postavila na noge in Sloveniji omogočila začetek črpanja predpristopne pomoči iz programa Sapard. Toda po tistem, ko nam je Bruselj pred dnevi soglasno potrdil sedemletni program razvoja podeželja, ki je eden od treh pogojev za pridobitev Sapardove nepovratne denarne pomoči, se zdi napoved o pravočasni akreditaciji vendarle uresničljiva.
Agencija bo prevzela vse naloge, povezane z izvajanjem skupne kmetijske politike EU, naloge, povezane z izvedbo predpristopne pomoči iz programa Sapard, namenjenega kmetijstvu in podeželju, prevzela pa bo tudi izvajanje večine ukrepov nacionalne kmetijske politike. Prvi takšen ukrep bo delitev neposredne denarne pomoči na hektar zemljišča oziroma na glavo živine, ki se ga Agencija loteva te dni.
Nespodbudna statistična popotnica
Evropska unija namenja Sapardova nepovratna sredstva državam, ki se potegujejo za vstop v petnajsterico, da bi lahko izboljšale sposobnost svojega kmetijstva. Za Malto in Ciper so v Bruslju ocenili, da takšne pomoči ne potrebujeta, medtem ko so preostalim desetim pridruženim članicam namenili različne deleže. Slovenija, denimo, bo v sedmih letih iz bruseljske blagajne dobila 42,1 milijona evrov oziroma okrog 8,5 milijarde tolarjev, kar je po mnenju mnogih, zlasti nevladnih organizacij, zelo skromna vsota. Ker lahko države same izberejo, za kaj bodo porabile ta denar, je Slovenija določila štiri področja: naložbe v kmetije, naložbe v konkurenčno sposobnost živilskopredelovalne industrije ter naložbe v lokalno infrastrukturo in ekonomsko diverzifikacijo podeželja. Naša država bo morala pri porabi Sapardovega denarja izbrane razvojne projekte tudi sama sofinancirati, zanje pa naj bi v teh sedmih letih namenila 20,2 milijona evrov ali približno štiri milijarde tolarjev. V prihodnjih letih naj bi bil v Sloveniji poudarek predvsem na učinkovitejši kmetijski proizvodnji in višji kakovosti, sicer utegne imeti naše kmetijstvo v Evropi hude težave. Vanjo namreč vstopa z neslavno statistično popotnico; na hektar kmetijskih zemljišč zaposlujemo štirikrat več kmetijskih delavcev kot EU, kar gre pripisati slabši tehnični opremljenosti kmetij, nizki strokovni usposobljenosti kmetijcev in razdrobljenosti kmetijskih površin ter majhnosti kmetij. Tako naj bi Sapardov denar dobile tiste kmetije, ki bodo lahko z uvedbo sodobne tehnologije ustvarile evropsko primerljiv dohodek. Trenutno namreč ustvarja slovensko kmetijstvo skoraj deset odstotkov manj bruto domačega proizvoda na hektar kmetijskega zemljišča kot evropsko ali 2,2-krat manj na zaposlenega v kmetijskem sektorju.
Nosilci kmetij se starajo
Nosilna vsebina programa Sapard bodo razvojni programi kmetov, mlajših od 40 let, ki so predmet prevzema in preobrazbe kmetij. EU in Slovenija bosta njihove razvojne programe skupaj sofinancirali s 44-odstotnim deležem nepovratnih sredstev od vrednosti naložbe. Program mladih kmetov naj bi po mnenju mag. Buta povečal število poklicnih kmetij, da bi lahko Slovenija po priključitvi petnajsterici zdržala pritisk opuščanja manjših kmetij. Med 80.000 kmetijami, kolikor jih imamo trenutno, je le 22.000 poklicnih, torej takih, kjer je kmetijstvo edina dejavnost oziroma edini vir preživljanja. In to število bi morali, kot pravi Franci But, povišati vsaj na 30.000. Vršilec dolžnosti direktorja Agencije v zvezi s tem opozarja na dodaten pereč slovenski problem; kar dve tretjini kmetij bo moralo v petih oziroma najkasneje desetih letih poiskati naslednika, sicer bodo propadle. Velika večina zdajšnjih nosilcev kmetijskih gospodarstev namreč spada v pozno ali celo starejšo srednjo generacijo, >in nihče, ki prevzema kmetijo pri štiridesetih ali petdesetih letih, kar je značilno za Slovenijo, ne more biti inovator in ne more prinesti duha podjetništva, ki ga v slovenskem kmetijstvu močno primanjkuje<, je prepričan But. Dr. Matija Kovačič, profesor z Biotehniške fakultete, k temu dodaja, da bodo morali mladi opustiti individualizem starejše generacije kmetov, ki ovira uspešno gospodarsko sodelovanje za skupen nastop na trgu in daje proste roke tistim, ki hočejo na račun kmetov zaslužiti več, kot so upravičeni.
Slovenija in EU bosta v skladu z našim sedemletnim programom razvoja podeželja, ki ga je pred dnevi v Bruslju soglasno potrdil in pohvalil kot zelo kakovostnega Stalni odbor za podeželje in agrarne strukture, s 35-odstotnim deležem nepovratne pomoči sofinancirali tudi naložbe v mesne in mlečne obrate, da bi se ti lahko uskladili s higienskimi in veterinarskimi standardi, kakršni veljajo v Evropi. Pomembna novost programa Sapard je, da se lahko za evropski denar prvič potegujejo tudi posamezniki, medtem ko so ga doslej lahko dobivale (prek programa Phare) le institucije na državni ravni.
Prek Saparda bodo lahko za nepovratna sredstva zaprosile tudi lokalne ali vaške skupnosti, če bodo pripravile ustrezne razvojne programe bodisi za naložbe v infrastrukturo bodisi v ekonomsko diverzifikacijo podeželja. Pri gradnji infrastrukture (cest, preskrbe z vodo...) bosta s 75-odstotnim deležem sodelovali EU in naša država, lokalne skupnosti bodo prispevale 25 odstotkov vrednosti naložbe, pri ekonomski diverzifikaciji pa bodo lahko dobile 44 odstotkov nepovratne denarne pomoči. Diverzifikacija so bodisi dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali kmetija kot dopolnilna dejavnost. Cilj je ukvarjati se s čimerkoli, da bi ohranili kulturno krajino in živo podeželje, kar je po Butovem prepričanju najboljši način regionalnega razvoja. Diverzifikacija pomeni, da se pod enakimi pogoji kot pri kmetijskih naložbah podprejo tudi naložbe v obrt, dopolnilne dejavnosti ali drobno podjetništvo, četudi te dejavnosti v osnovni strukturi niso povezane s kmetijstvom, so pa pomembne za ohranitev vitalnega in aktivnega podeželja.
Bruselj naj bi mošnjo razvezal novembra
Seveda pa bruseljskega potrditev slovenskega sedemletnega programa razvoja podeželja še ni dovolj, da bi Sapardov denar že lahko začeli črpati. Prej bo treba akreditirati Agencijo in z EU podpisati finančni sporazum, zato naj bi omenjena denarna pomoč začela prihajati novembra. Do konca septembra je namreč zadnji rok za podelitev akreditacije, kar na predlog državne sekretarke za proračun stori vlada, akreditacijo pa mora nato potrditi še Bruselj. Toda dr. Rado Genorio, namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve, je prepričan, da bo Bruselj po tako imenitni pohvali slovenskemu sedemletnemu razvojnemu programu to storil brez zapletov.
Dr. Genorio, ki je bil letošnjo pomlad med najbolj ostrimi kritiki (pre)počasnega ustanavljanja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, je zdaj veliko bolj optimističen. Takrat je za enega od slovenskih medijev izjavil: >Fantom na kmetijskem ministrstvu (Agencija spada pod njegovo pristojnost, op. p.) že teče voda v grlo, zato bodo morali pošteno pljuniti v roke, če bodo hoteli Agencijo pravočasno pripeljati do akreditacije.Poznajo se dobre kadrovske rešitve pri vodenju Agencije in tudi dejstvo, da nova vlada ni kadrovsko posegala v službo za evropske zadeve, kar bi lahko spravilo v negotovost tudi nujno akreditiranje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja."
Tatjana Pihlar,
Dnevnik