Tudi rastline bodo imele svoj potni list

Petintrideset inšpektorjev bo po vstopu v EU s severne in zahodne meje prerazporejenih na mejo s Hrvaško

[ Evrobilten št. 22, oktober 2000 ]

Fitosanitarna inšpekcija je pri nas organizirana v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadzor nad zdravstvenim varstvom rastlin opravlja 35 fitosanitarnih inšpektorjev. Njihovo delo usklajuje vodja fitosanitarne inšpekcije Joži Jerman Cvelbar. To so strokovnjaki s področja kmetijstva s fakultetno izobrazbo ter dodatnimi znanji iz zdravstvenega varstva rastlin in upravnega postopka. Njihov poglavitna naloga je preprečevanje vnosa, pojava in širjenja karantenskih škodljivih organizmov.

Slovenska fitosanitarna inšpekcija v skladu z zakonodajo izvaja zdravstveno kontrolo rastlin in rastlinskih proizvodov (v nadaljevanju rastlin) pri trgovanju čez državno mejo (uvoz, izvoz, ponovni uvoz) in v notranjosti države. Rastline, za katere je predpisan obvezen zdravstveni pregled, je mogoče uvažati le čez določene mejne prehode. Teh je na področju cestnega, zračnega, morskega in poštnega prometa skupaj 24.

Fitosanitarni nadzor v EU

Osnova predpisov o zdravstvenemu varstvu rastlin v EU je "Single European Act" iz leta 1986, ki z odpravo notranjih meja med članicami skupnosti zagotavlja prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala ter omogoča nastanek tako imenovanega skupnega trga. S 1. januarjem 1993 so bile notranje meje med državami članicami EU dejansko odstranjene, kar je na področju fitosanitarnega nadzora narekovalo oblikovanje predpisov, ki upoštevajo različne fitosanitarne pogoje v posameznih delih Unije. Predpisi so postali enotni, tako tam, kjer gre za trgovanje z rastlinami v okviru ene države ali pa med dvema državama članicama. Izjema so varovana območja, ki jih zakonodaja dopušča v primeru, ko na določenih območjih določen škodljiv organizem ni ustaljen, kljub ugodnim razmeram za naselitev, je pa prisoten v nekaterih območjih Unije.

Zdravstveni nadzor rastlin pri uvozu iz tretjih držav se opravlja na zunanjih mejah Unije, in sicer v skladu z mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (Rim 1951) in v skladu z določili smernic EU. To v praksi pomeni, da so vse pošiljke rastlin v EU iz tretjih držav po opravljenem zdravstvenem pregledu na enem od mejnih prehodov za zunanji promet sproščene v promet v katerokoli državo članico EU. Z odpravo notranjih meja so se članice Unije znašle v razmerah, ko morajo zaupati fitosanitarnim ukrepom, ki jih izvajajo druge članice. Kontrole zdravstvenega stanja rastlin, ki jih pridelujejo v EU in se z njimi trguje na skupnem trgu, se opravljajo na najprimernejšemu mestu - mestu pridelave, ob najprimernejšem času - v času rasti in takoj po spravilu pridelka, ne glede na to, ali gre za trgovanje znotraj ene države ali med državami članicami Unije. Vsak tržni pridelovalec rastlin, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi karantenski organizmi, mora biti registriran in mora zagotoviti redno ažuriranje podatkov o zemljiščih in objektih za pridelovanje rastlin, zbirati in vsaj eno leto hraniti podatke o pridelavi. Prav tako mora določiti odgovorno osebo za stike s pristojnimi državnimi organi, opravljati vizualne zdravstvene preglede v skladu z navodili pristojnih organov in le-tem omogočiti dostop v objekte, predvsem za inšpekcijske namene. Iz uradne registracije so pogosto izvzeti mali pridelovalci, ki prodajajo nepoklicno na lokalnem trgu. Definicija lokalnega trga je na ravni usklajevanja med državami še vedno neenotna. Fitosanitarno spričevalo, ki se uporablja po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin, je v trgovanju z rastlinami v EU nadomestil rastlinski potni list. Ta spremlja pošiljke rastlin in potrjuje skladnost z veljavnimi predpisi. V njem so zapisani podatki o pristojnem organu, ki je potni list izdal, izvoru rastlin (država izvora), pridelovalcu (registrska številka) ter vrsti rastlin.

V državah članicah EU fitosanitarne inšpekcije izvajajo sistematične raziskave in spremljajo zdravstveno stanje rastlin. Sistematična raziskava je potrebna zaradi dokazovanja odsotnosti določenih karantenskih škodljivih organizmov, za priznavanje varovanih območij in zaradi karantenskih škodljivih organizmov, ki so v državi članici zastopani v omejenem obsegu in morajo biti pod aktivnim nadzorom.

Bistvo spremljanja zdravstvenega stanja rastlin je zagotoviti pridelovalcu ene države članice, da od pridelovalca iz druge države članice ne bo prejemal okuženih oziroma napadenih rastlin. Ob morebitni najdbi karantenskega škodljivega organizma pristojna služba v državi Unije obvesti Komisijo EU in državo članico, od koder je prišla okužena pošiljka. Podatki, pridobljeni med spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin, se lahko uporabijo tudi pri pripravi končnih rezultatov sistematičnega zdravstvenega nadzora posameznih organizmov. V Veliki Britaniji na primer na leto opravijo 45.000 takih zdravstvenih pregledov.

Slovenska pripravljenost na področju zdravstvenega nadzora rastlin

Fitosanitarna inšpekcija ugotavlja, da je zdravstveni nadzor rastlin že podoben nadzoru v EU, še posebej postopki ob uvozu, saj so primerljivi s postopki v Uniji. Tudi notranji nadzor oziroma nadzor na mestu že poteka (izvajajo ga strokovne organizacije in fitosanitarna inšpekcija). Slovenska spričevala o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem trgu so podobna rastlinskim potnim listom v Uniji. Sistematični zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenega stanja za pomembne karantenske škodljive organizme deloma že potekata. Za izboljšanje stopnje pripravljenosti na področju zdravstvenega nadzora rastlin bo treba uskladiti predpise, okrepiti laboratorije za diagnostiko karantenskih škodljivih organizmov, dodatno usposobiti inšpektorje in seznaniti pridelovalce. Priznanje primerljivosti postopkov je Unija na neki način dala že s sprejetjem odločitve o preklicu prepovedi izvoza slovenskega jedilnega krompirja v EU, saj velja prepoved za večino evropskih države zunaj Unije. Glede na pripravljeno poročilo o dokazani odsotnosti povzročiteljev dveh karantenskih bakterioz krompirja (krompirjeve rjave in obročkaste gnilobe) ter obiska v Sloveniji je fitosanitarna inšpekcija Evropske komisije podala pozitivno mnenje k odpravi prepovedi. Končno odločitev je julija letos sprejel Stalni odbor za varstvo rastlin v Bruslju.

Sprejemanje in implementacija pravnega reda EU

Pripravlja se zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki bo usklajen s pravni redom EU. Fitosanitarna inšpekcija sodeluje pri pripravi zakona in podzakonskih aktov, saj je za pripravo zakonodaje in upravne zadeve s področja varstva rastlin pristojen Sektor za varstvo rastlin na kmetijskem ministrstvu. Predvideno je, da bo šel novi Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin na vlado še v tem mandatu, v državnem zboru pa se ga bodo lotili poslanci novega sklica. Po vstopu Slovenije bodo za nas tudi na področju prometa z rastlinami veljali že omenjeni predpisi.

Predlagani vstopni mejni prehodi po vstopu Slovenije v EU so:

• za cestni promet: Obrežje, Jelšane, Gruškovje (vsi na južni meji, to je na meji s Hrvaško), Dolga vas ( z Madžarsko ob vstopu Slovenije v EU pred Madžarsko),
• za letalski promet: Ljubljana - Brnik,
• pomorski promet: Luka Koper,
• železniški promet: Obrežje-Dobova (na meji s Hrvaško).

Tehnične priprave fitosanitarne inšpekcije na skupni trg

Priprave za vzpostavitev inšpekcijskega nadzora po vstopu Slovenije v EU potekajo že od leta 1996, ko se je tudi na tem področju začel izvajati program Phare.

Fitosanitarna inšpekcija je pripravila študijo o pregledu pošiljk rastlin, za katere bo po zakonodaji EU veljal obvezen zdravstveni pregled ob uvozu iz tretjih držav. Na podlagi s tem povezanega predvidenega obsega dela so oblikovali tudi potrebe po kadrih na mejnih točkah in v notranjosti. Ker po slovenskem vstopu v EU nadzora na severni in zahodni meji ne bo več, bodo obstoječih 35 inšpektorjev smiselno prerazporedili. Praksa na skupnem trgu daje poudarek pregledom rastlin na kraju pridelave, v kar se bo usmerila tudi naša inšpekcija.

Kljub zapletom z ustrezno infrastrukturo na naši južni meji imajo tam fitosanitarni inšpektorji priročno opremo, ki je potrebna za učinkovito izvajanje zdravstvenih pregledov rastlin. Vzpostavljen je tudi poseben informacijski sistem fitosanitarne inšpekcije, ki ga v skladu z novimi tehnologijami sproti nadgrajujejo. Inšpektorji se na primer z njim sproti obveščajo o zavrnjenih pošiljkah, kar izboljšuje učinkovitost nadzora in zmanjšuje možnost zlorab.

Na podlagi sodelovanja naše fitosanitarne inšpekcije s strokovnjaki EU in upoštevanja njihovih priporočil, ki izhajajo iz ureditev v Uniji, imajo že dve leti pripravljene podlage za izdelavo prostorskih načrtov za gradnjo cestnih mejnih prehodov. Kot je posebej poudarila Anita Benko Beloglavec, pomočnica glavnega inšpektorja, žal zaradi različnih zavirajočih dejavnikov, kot so na primer nedorečena meja z južno sosedo in dolgotrajni postopki pri pripravi lokacijskih načrtov, so pogoji za opravljanje pregledov pošiljk rastlin na mejnih prehodih s Hrvaško še vedno podobni tistim ob vzpostavitvi južne meje v daljnem letu 1991. Zaradi poenotenja je EU s smernico 98/22 določila minimalne pogoje za izvajanje zdravstvenega nadzora rastlin na vstopnih mejnih točkah iz tretjih držav. Ta je zelo splošna, še posebej pri zahtevani infrastrukturi. Nadgradnja infrastrukture je nujna za izboljšanje razmer pri opravljanju zdravstvenih pregledov na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško, ki bodo po našem vstopu v EU južna meja skupnega trga. Na mejnih točkah za druge vrste prometa položaj ni tako pereč, saj je infrastruktura, potrebna za izvajanje zdravstvenih pregledov, na letališču Brnik že sedaj ustrezna, v Luki Koper pa jo ravno v tem času urejajo skladno z zahtevami EU.

Usposabljanje in izobraževanje fitosanitarnih inšpektorjev

Fitosanitarna inšpekcija izobražuje svoje inšpektorje za prilagajanje inšpekcijskim postopkom EU na seminarjih in delavnicah v sodelovanju s strokovnjaki iz držav petnajsterice in Slovenije. Naši inšpektorji sodelujejo tudi na izobraževanju v tujini. V načrtu je še izobraževanje pridelovalcev sadilnega materiala, pridelovalcev in predelovalcev rastlin, pa tudi odgovornih oseb v distribucijskih centrih. V okviru Pharovih programov so pomembni: študijski obiski pristojnih služb držav članic, tehnična pomoč strokovnjaka iz države članice petnajsterice pri pripravi priročnika za fitosanitarne inšpektorje, nakup opreme za inšpekcijski nadzor ter strokovno podporo laboratorijev. Kot je še povedala Anita Benko Beloglavec, so izobraževanje naših fitosanitarnih inšpektorjev, tehnična pomoč strokovnjakov v programih Phare in povezave z laboratoriji pripomogli k vzpostavitvi postopkov zdravstvenih pregledov rastlin ob uvozu, ki so primerljivi s tovrstnimi postopki na mejah EU.

Uroš Korbar