[ Evrobilten št. 22, oktober 2000 ]
Tesno institucionalno sodelovanje (twinning) na področju državne meje, ki so ga strokovnjaki Ministrstva za notranje zadeve pred približno enim letom začeli v sodelovanju s kolegi iz Avstrije in Nemčije, je končano. Nastala je študija oziroma poročilo z vsemi ukrepi, ki jih mora Slovenija izvesti v skladu s schengensko zakonodajo. Znotraj te študije pa imajo posebno vlogo morje, torej varovanje državne meje na morju, nadzorovanje plovil, nakup potrebne opreme in podobno. Kot strokovnjak na tem področju je kot predstavnik Slovenije sodeloval komandir Postaje pomorske policije Koper Mirko Slukan.
"Zahteve, ki jih postavlja schengenska zakonodaja glede nadzora na morskih mejnih prehodih, se bistveno ne razlikujejo od standardov, ki že zdaj veljajo v Sloveniji. Nekaj sprememb bo le pri načinu nadzorovanja državljanov schengenskih držav. Tu je še ena posebnost, in sicer glede posameznih kategorij potnikov. Pri tem so mišljeni predvsem mornarji," razlaga Slukan. To pa ne pomeni, da nas na tem področju ne čakajo naloge. Nekaj sprememb bo doživela zakonodaja, potrebni bodo dodatni kadri, predvsem pa bo treba kupiti veliko nove opreme.
Pri spremembi zakonodaje bo še najmanj dela. Kot rečeno, gre le za spremembo nadzora potnikov iz držav članic in pa mornarjev, torej članov posadk, ki se pri nas ustavijo le za kratek čas. Določene spremembe pa bodo vendarle opazne tudi navzven. Zdaj imamo tri pomorske mejne prehode oziroma skupaj z Luko Koper štiri. Po vključitvi v schengensko območje bo teh prehodov manj. Za jahtni promet bo pooblaščen izključno mejni prehod v Piranu, za tovornega pa pristanišče v Luki. Preostala dva, torej Koper in Izolo, pa bomo najverjetneje zaprli.
Večji izziv so kadri in oprema. Glede na sedanjo sistemizacijo delovnih mest jih bomo potrebovali še tretjino več. Če pa upoštevamo dejansko število zaposlenih, bomo morali zaposliti še polovico več policistov, kot jih je zdaj. To, kakor tudi nakup nove opreme, pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi, zato že zdaj postopoma posodabljamo in opremljamo pomorske policiste. Znani so zapleti z nakupom drugega policijskega čolna, ki je šel že skozi štiri razpise. Opremiti pa bomo morali tudi mejne prehode, in sicer z napravo za ugotavljanje pristnosti listin, napravo za odkrivanje oseb v zaprtih prostorih in podobno. "Upamo, da bomo do vstopa v Evropsko unijo oziroma do vstopa v schengensko območje v večji meri dopolnili manjkajočo opremo," je optimističen Slukan. Kot rečeno, je nakup drugega plovila le še vprašanje časa. Konec septembra se je iztekel rok za prijavo na javni razpis in spomladi bi lahko novi policijski čoln že vozil po slovenskem morju. Vendar pa dolgoročno dve plovili ne bosta dovolj. V načrtu je še eno manjše, kar bi zadovoljivo pokrilo naše potrebe po nadzoru schengenske morske meje.
Na srečo niso predvidene večje naložbe v infrastrukturo. Pomorskih mejnih prehodov, ki bosta ostala, ne bomo bistveno spreminjali. Gre le za manjše posodobitve, ne pa za širitev - to velja predvsem za Piran, ki bo osrednji mejni prehod za vsa jahtna plovila. Že zdaj namreč velika večina plovil, več kot 80 odstotkov, prihaja iz držav članic EU oziroma članic Schengenskega sporazuma. Nadzor teh plovil bo v prihodnje odpadel. Po drugi strani ostaja manjšina plovil iz tretjih držav, ki pa bodo deležna strožjega nadzora, torej bo postopek zahteval več časa.
Varovanje morske meje se razlikuje od varovanja meje na kopnem, tako imenovane zelene meje. Slovensko morje je v določeni meri specifično. Med Slovenijo in Hrvaško bo namreč mejna črta (sedaj obstaja črta območja mejnega nadzora, opomba avtorja) in ta zahteva poseben režim nadzora in varovanja, ki zajema tako varovanje na morju kot tudi varovanje z obale. To varovanje pa vključuje vsa področja, od kriminala do tihotapljenja, nelegalnih migracij in podobno. "Pri tem naj poudarim, da ima po Zakonu o policiji policija na morju pooblastilo, da ukrepa zoper vsak ugotovljen prekršek na morju, torej tudi tisti, ki ni v izključni pristojnosti policije. Plovilo, s katerim se krši kateri od predpisov Republike Slovenije, mednarodnih pogodb ali pravil mednarodnega prava, policija ustavi, zajame in pripelje k pristojnemu organu."
V tej zvezi velja posebej omeniti ilegalne migracije, ki se, kot vidimo v primeru Italije, dogajajo tudi na morju. Tega se že zdaj zavedajo na postaji pomorske policije v Kopru, kjer se občasno srečujejo tudi s tovrstnimi kršilci, ki k nam priplujejo bodisi kot slepi potniki bodisi s ponarejenimi dokumenti. Pričakujemo lahko, da se bodo tokovi nelegalnih migracij še okrepili in Luka Koper bo nedvomno zelo zanimiva točka za vstop na območje EU.
Komandir Postaje pomorske policije Koper se je med twinningom seznanil tudi z razmerami v državah članicah Schengenskega sporazuma, ki so nadzor državne meje in potnikov različno rešile. Slukan je na primer obiskal Zvezno republiko Nemčijo, torej partnersko državo v tem programu, in po natančnem proučevanju tamkajšnjih razmer je prepričan, da je naš način opravljanja mejnega nadzora na mejnih prehodih in način varovanja meje neprimerno boljši. "Nemci imajo sicer neomejeno število kadrov, več služb, ki pravzaprav delujejo na istem področju, težav pri kupovanju nove opreme pa sploh ne poznajo. Skupaj z nemškimi kolegi smo namreč ugotovili, da imamo v Sloveniji idealno organiziran nadzor jahtnega prometa. Sami se seveda zavedamo, da ni vse tako brezhibno, in stremimo k izboljšanju."
Sebastijan Šik,
Radio Koper