[ Evrobilten št. 22, oktober 2000 ]
Od začetka pogajanj za članstvo Slovenije v Evropski uniji je minilo 30 mesecev. Do konca leta 2001, ko pričakujemo, da bodo pogajanja v celoti končana, je še 15 mesecev. Pogajalska bera v številkah je 12 trenutno zaključenih poglavij in 17 takih, kjer pogajanja še potekajo. Na pogled ne prav idealno razmerje, a kot predavatelj statistike vam lahko zagotovim, da številke brez poznavanja ozadja ne pomenijo veliko, še sploh ne v tako celovitem procesu, kot so pogajanja.
In kakšno je ozadje?
Za našo državo optimistično. Slovenijo, ki je majhna in za Evropsko unijo pravzaprav neproblematična država ter se v marsičem lahko primerja z nekaterimi državami članicami, prištevajo med najbolje pripravljene kandidatke. Kljub nekaterim zaostankom dobro izpolnjujemo dane obljube, pogajalska izhodišča in dodatna pojasnila oddajamo pravočasno in skrbno pripravljena. Za zahteve po prehodnih obdobjih ali izjemah se je Slovenija odločila le v primerih, ko je bilo to bodisi zaradi obsežnosti skupnega pravnega reda bodisi zaradi finančnih razlogov res nujno. Poleg tega nimamo večjih problemov na področjih, ki se dotikajo vključevanja v notranji trg.
Za Slovenijo, ki je vedno zagovarjala stališče, da število zaprtih poglavij ni niti edino niti najboljše merilo za uspešnost kandidatke, je zelo spodbudna odločitev Evropske komisije, da poglavja, o katerih pogajanja še potekajo, razdeli v tri skupine:
Tista, ki vsebujejo še nekaj tehničnih problemov ali zahteve po prehodnih obdobjih tehnične narave, ki ne vplivajo na delovanje skupnega trga. Sem bi lahko uvrstili energetiko, prost pretok storitev, socialno politiko in zaposlovanje, transport ter kulturo in avdiovizualno politiko. Pričakujemo, da se bodo pogajanja za ta poglavja v sorazmerno kratkem času začasno končala.
- Tista, kjer bodo za še nerešena vprašanja potrebna še krajša ali daljša pogajanja; vključujejo politiko konkurence in državnih pomoči, prost pretok kapitala, prost pretok blaga, pravosodje in notranje zadeve, prost pretok oseb, davke, delno poglavji regionalne politike in kmetijstva, glede na trenutno stanje tudi področje okolja. Ocenjujemo, da bi se o večini naštetih lahko uskladili v času švedskega predsedovanja Evropski uniji, torej najkasneje do sredine prihodnjega leta.
- Tista, ki se bodo reševala v skupini v sklepnem delu pogajanj. Gre seveda za poglavje financiranja in proračuna, za finančna vprašanja poglavij regionalne politike in kmetijstva. Zaradi specifičnosti reševanja pa spada sem tudi dogovor o ureditvi prostotrgovinskih sporazumov v poglavju Zunanji ekonomski odnosi in s tem povezana vprašanja v poglavju carinske unije.
- Takšna odločitev Evropske komisije omogoča pospešitev tempa pogajanj, saj pomeni dejanski prehod na pogajanja o vsebini, kar je Slovenija že večkrat označila kot prednostno nalogo v pristopu Komisije oziroma kot nujnost v novem scenariju o pogajanjih, če naj se načelo posamičnega pristopa in ocenjevanja kandidatk na podlagi lastnih dosežkov ter s tem uveljavljanje diferenciacije med kandidatkami uveljavi tudi v praksi.
Slovenska strategija vključevanja v Evropsko unijo temelji na dejstvih, realnih pričakovanjih in prepoznavnosti celotnega dela. Tak pristop pričakujemo tudi od Evropske unije. Objektivna merila za članstvo so že od začetka procesa jasna in nedvoumna, veljajo pa pravzaprav za obe strani. Kakor se Slovenija trudi, da bi jih v čim večji meri izpolnjevala, tako se mora Evropska unija truditi, da jih bo, ko bo vrednotila najbolje pripravljene kandidatke, v čim večji meri upoštevala. Želimo si in upamo, da bo Evropska unija zmogla izpolniti dane obljube. Medvladna konferenca o reformi institucij se mora do konca leta končati, če naj bo Unija pripravljena za sprejem prvih kandidatk v začetku leta 2003, ki je obenem tudi datum notranje pripravljenosti Slovenije za članstvo.
Sodeč po dosedanjih rezultatih dela ni razlogov, ki bi vnašali dvom v pravočasno pripravljenost Slovenije. Upoštevajoč znana in dosežena dejstva menim tudi, da Slovenija zagotovo sodi v prvo skupino kandidatk za širitev. Narediti moramo seveda vse, da tako tudi ostane. Do ciljnih datumov obeh strani je (le) še 27 mesecev.
dr. Janez Potočnik,
vodja ožje pogajalske skupine za pristop RS k EU in v.d. direktorja SVEZ