Pogovor z viceguvernerjem Banke Slovenije Andrejem Rantom o vstopanju Slovenije v Evopsko denarno unijo
[ Evrobilten št. 21, avgust 2000 ]
EU je 12 držav kandidatk za polnopravno članstvo postavila pred dejstvo, da se bodo morale vključiti v Evropsko denarno unijo (EMU) in prevzeti evro kot nacionalno valuto. Pred tem bodo morale zadostiti maastrichtskim (konvergenčnim) merilom, ki zagotavljajo primerljive pogoje poslovanja v vseh državah članicah. Andrej Rant je ob delu na Banki Slovenije tudi član ožje pogajalske skupine, zato smo v pogovoru z njim skušali izvedeti čim več podrobnosti o tem za Slovenijo zelo pomembnem koraku vključevanja v EU.
Kako daleč smo prišli pri pogajanjih na področjih, za katera ste pooblaščeni kot član ožje pogajalske skupine?
Poglavji Finančni nadzor in Ekonomska ter denarna unija sta že začasno zaprti, čeprav ne sodita med lažja. Pri teh poglavjih nismo imeli možnosti za odmikanje od acquisa in gre preprosto za dejstva, ki smo jih morali sprejeti. Jasno je, da bodo morale vse države kandidatke sprejeti evro kot svojo nacionalno valuto, tako da odpade klavzula opt-out, ki so jo imele sedanje članice EMU ob uvedbi evra. Obvezen prevzem evra pomeni, da morajo priprave nanj teči že zdaj, v predpristopnem obdobju. Poglavja Prost pretok kapitala, Davki in Proračun so še odprta. Pri Prostem pretoku kapitala in Davkih postopoma odprvljamo razlike med našimi pogajalskimi izhodišči in pogledi EU nanje. Poglavje Financiranje in proračun je vezano na pogajanja v drugih poglavjih. Slovenija je zahtevala prehodno obdobje pri vključitvi v evropski proračun. EU načeloma sprejema tako možnost. Pogovori še tečejo, treba se bo uskladiti, ali naj izjema velja na strani prihodkov ali odhodkov evropskega proračuna (gre za precejšnjo razliko), nedoločena ostaja tudi še dolžina prehodnega obdobja. Pri tem poglavju bomo najbrž čakali skoraj do konca. V teh dneh v Bruselj pošiljamo dodatna pojasnila pri poglavju Prost pretok kapitala, ki naj bi razčistila nekatere nejasnosti in precizirala odgovore na vprašanja s strani EU.
Slovenija bo morala prevzeti evro kot svojo nacionalno valuto in tako vstopiti v Evropsko denarno unijo. Kako zahtevna bo ta naloga?
Vezana je na izpolnjevanje maachtrichtskih meril, ki so merilo za izenačene pogoje poslovanja v posameznih državah članicah EU. Unija je v acquisu predvidela tudi obdobje, v katerem so članice vključene v sistem kot države z derogacijo. To pomeni, da v tem obdobju ohranjajo svojo nacionalno valuto, hkrati pa se intenzivno pripravljajo na uveljavitev evra. Takšen status bo ob vstopu v EU dobila tudi Slovenija. Slovenija želi čimprej vstopiti v evropski denarni sistem. Postavljali smo tudi določene zahteve, vezane na konvergenčna merila (tečajno merilo), vendar smo v nadaljevanju ugotovili, da so ob formalnem izpolnjevanju meril pomembna predvsem vsebinska dogajanja, ki so vezana na prost pretok kapitala. Država kandidatka se mora najprej v celoti odpreti za tuji kapital, tako da se pokažejo vplivi le-tega na konvergenčna merila (obresti, inflacijo, tečaj in na javne finance). Po vstopu v EU bo torej potrebno vsaj minimalno obdobje življenja v širši skupnosti, ki bo omogočilo ponovno vrednotenje vplivov pri določitvi prave mere med domačo valuto in evrom. Pogoj za prevzem evra je formalno tudi dveletno bivanje v tečajnem mehanizmu 2, v katerem mora biti tečaj domače valute vezan na evro, dopustna pa so nihanja do 15 odstotkov navzgor ali navzdol.
Iz povedanega razumem, da so in še bolj bodo stabilne javne finance zelo pomembne pri vstopanju v EU.
Stabilne javne finance in vzdržna plačilna bilanca so temelji evropske ekonomske in denarne unije. Finančno ravnovesje je treba ohranjati ves čas. Acquis predvideva kot orodje za ohranjanje finančnega ravnovesja Pakt stabilnosti in rasti, ki vključuje posebne programe, prirejene za države članice z derogacijo in tiste, ki so že članice EMU. Usmerjeni so predvsem na oceno gospodarske rasti, inflacije, plačilne bilance na oceno aktivnosti države in vpliv te aktivnosti na javnofinančni položaj, torej primanjkljaj ali presežek. Na podlagi teh ocen so sestavni del programov ukrepi, ki vodijo v izravnan ali celo suficiten javnofinančni položaj. Primernost programov in ukrepov ocenjujejo organi EU in v zvezi s tem dajejo tudi svoja priporočila. V ta proces se čedalje bolj vključujejo tudi države kandidatke v sedanjem krogu širitve. Za države kandidatke je bil dosedanji nadzor vezan na tkim. Skupno oceno prioritet ekonomske politike, v kateri je EU skupaj s kandidatko ocenila ekonomski položaj in prilagajanje kobenhavnskim merilom. Temu se zdaj pridružuje Predpristopni ekonomski program. Gre za novost, ki je bila prvič predstavljena junija letos na pododboru za ekonomska in monetarna vprašanja. Konvergenčni programi, ki veljajo za članice EU z derogacijo, se oplemeniteni z nekaterimi elementi predpristopnega procesa prenašajo na države kandidatke. V prihodnjem letu s strani EU pričakujemo povabilo, naj predstavimo tak program. Pripraviti ga moramo sami, Ecofin pa ga ovrednoti in da priporočila posamezni državi kandidatki. V ocenjevanje prilagajanja zahtevam EMU se vključuje tudi Evropska centralna banka (ECB) prek centralnih bank držav kandidatk. Formalno se je ta postopek pričel ob vrhu v Helsinkih leta 1999 s posebnim strokovnim seminarjem, na katerem so se centralne banke dogovorile, kako bodo centralne banke kandidatk sodelovale z ECB pri nadzoru procesa v tistih delih, ki so v izključni pristojnosti ECB. Gre predvsem za prilagajanje centralnobančne zakonodaje, ki je postavljeno kot zahteva tudi v pogajanjih o vstopu v EU. V ta namen je bil v parlamentarni postopek že vložen nov zakon o Banki Slovenije, ki bo zagotovil popolno institucionalno, funkcionalno in finančno neodvisnost centralne banke. Posebna določila in zahteve veljajo tudi za osebno neodvisnost članov sveta centralne banke. Na takih temeljih se bodo centralne banke po vstopu v EU lahko vključile v EMU kot polnopravne članice in prevzele evro. Ob prevzemu evra bodo morale biti pripravljene tudi na vse tiste elemente, ki so vezani na dnevno operativno poslovanje ECB. Prilagajanje na področju centralnih bank bo zato teklo v dveh korakih: najprej mora biti ob vstopu v EMU zagotovljena prej opisana neodvisnost, ob prevzemu evra pa popolna operativna in instrumentalna skladnost z ECB. Tedaj pride do podrejenosti pri izvajanju denarne politike ukrepom ECB.
Pri tem ocenjevanju bo ključnega pomena izpolnjevanje maastrichtskih konvergenčnih meril. Koliko poti smo tu že prehodili?
Izpolnjevanju meril se postopoma približujemo. Inflacija se znižuje, prav tako obresti. Smo pa še precej daleč od ravni v EU. Javni dolg je pod konvergenčnim merilom, saj je Slovenija zadolžena v višini okoli 25 odstotkov BDP, dovoljeno pa je do 60 odstotkov. Tudi tekoči primanjkljaj ne presega maastrichtskega merila. Ta podatek seveda ne pomeni, da obstaja prostor za morebitne javnofinančne primanjkljaje in intenzivnejše zadolževanje. Ob znanih problemih v javnih financah se moramo še bolj truditi za izravnan ali celo suficiten proračun. Če to merilo izpolnjujemo že danes, potem si ne bi smeli oddahniti. Negativni trend je zelo težko obrniti v pozitivnega. Razprave o proračunu opozarjajo na ranljivost v javnih financah.
Kakšne spremembe naj bi Sloveniji prinesla sprostitev trga kapitala in uvedba evra?
Predvsem gre za vprašanje obvladovanja sistemskih tveganj, ki izvirajo iz prostosti. Evropska zakonodaja izhaja iz svobode odločanja akterjev na trgu. Regulatorji se zato morajo ukvarjati predvsem z vprašanji sistemskih tveganj. V finančnem sistemu je varnost poslovanja bistvenega pomena, zato obstaja potreba po koordinaciji nadzora zaradi prepletanja poslov in tokov. Težko je predvideti bodoče dogodke, lahko pa predvidimo merila za obvladovanje tveganj. Le-ta določa 25 baselskih standardov, ki so v slovensko zakonodajo v pretežni meri že vgrajeni. Slovenska ekonomija in trg kapitala se zaradi odprtosti in majhnosti ne bosta mogla izogniti vplivom zunanjih dogodkov. EU deluje po načelu odprtosti, hkrati pa je usmerjena v sistemsko varovanje bilanc tistih, ki poslujejo s tujimi sredstvi.
Banka Slovenija je nekakšna "finančna vest države", ki opozarja na preveliko porabo, na potrebo po zniževanju poslovnih stroškov v bankah in še kaj. Kaj se bo zgodilo z Banko Slovenije po vstopu Slovenije v EU in EMU?
Z vstopom v EU bo vključena v evropski centralno- bančni sistem kot država članica z derogacijo. V obdobju do prevzema evra bo še lahko vodila svojo denarno politiko, a bo omejena pri oblikovanju tečaja tolarja. Tečaj nacionalne valute postane namreč ob vstopu v EU stvar skupnega interesa EU in države članice. S prevzemom evra bo BS postala del evropskega centralnobančnega sistema kot njegova polnopravna članica. Morala bo izvajati denarno politiko, ki jo opredeljuje ECB na način, določen z acquisom in z ukrepi ECB. Prevzeti bomo morali njen instrumentarij, del rezerv bomo morali prenesti v ECB, vpisati kapital in deliti dobiček po pravilih ECB, poslovati po računovodskih standardih, ki jih uporablja ECB. Samostojnost, ki jo imamo zdaj, bomo izgubili. Glede denarne politike bomo transmisija odločitev ECB. Področje, kjer bo BS še naprej samostojna, bo nadzor nad bančnim sistemom. Le-ta v EU za zdaj ni centraliziran, praviloma pa so zanj odgovorne nacionalne centralne banke držav članic. Vzpostaviti bo treba sodelovanje z vsemi nadzorniki v državah EU, ker se z vstopanjem v EU v celoti odpira prostor za prosto bančno delovanje. Uveljavili se bosta načelo enotne licence (single licence) in načelo kontrole domače pristojne institucije (home country control), kjer je sodelovanje nujno. To pomeni, da je za nadzor nad podružnico, ki bo delovala v Sloveniji, odgovorna nadzorna institucija v državi, kjer je sedež banke. Enako bo veljalo tudi za podružnice slovenskih bank v tujini. Zato bo sodelovanje med bančnimi nadzorniki zelo pomembno."
Kako osebno pričakujete, kdaj bomo lahko izpolnili vsa konvergenčna merila?
Konkretnih datumov ne bi rad omenjal, ker je preveč neznank. Prva neznanka je dejanski vstop Slovenije v EU. Države kandidatke in EU naj bi za vstop bile pripravljene konec leta 2003. Odločitev EU o širitvi pričakujemo po končani medvladni konferenci EU, ko bo potrjena potrebna institucionalna reforma EU za širitev. Jasno je, da taka odločitev ne pomeni takojšnjega članstva, saj je prej potrebna ratifikacija odločitve. Po ratifikaciji bo znano, kdaj se bomo v EMU vključili kot članica z derogacijo. Sledi obdobje, v katerem se pokažejo vplivi odprtega trga in v katerem se določi tak paritetni tečaj nacionalne valute do evra, ki bo zdržal vse pritiske in nihanja, ki jih lahko povzročajo kapitalski tokovi. To bo tudi obdobje opazovanja, nadzora nad izpolnjevanjem konvergenčnih meril in končne odločitve organov EU, da je nova država članica sposobna postati del "evrosistema". Pred kratkim smo ta proces lahko opazovali na primeru Grčije, ki bo v začetku leta 2001 uvedla evro, in dobili smo občutek, koliko časa lahko traja to obdobje opazovanja. Naša želja je, da se po ustalitvi Slovenije v EMU vključimo čimprej tudi zato, ker je slovenski prostor majhen, saj bo v njem teže obvladovati večja nihanja, ki bi jih povzročal prost pretok kapitala. Za Banko Slovenije bodo postali ključni ukrepi, povezani z varnim in skrbnim poslovanjem bank. Zato se nam zdi zelo primerno, da se subjekti postopoma prilagajajo na okolje v EU, v katerem bodo prepuščeni vplivom konkurence. Zato naša opozorila bankam, naj se na to pripravljajo in znižujejo poslovne stroške. Tuja konkurenca že prihaja, saj so pod nadzorom BS samo portfeljske naložbe in denarno poslovanje v tujih bančnih sistemih , vsa druga področja kapitalskega poslovanja so odprta. Tudi za še nadzorovana področja je Svet BS že predstavil program liberalizacije, ki bo od sredine prihodnjega leta prinesel domačim bankam velike spremembe v poslovanju. Tedaj bodo slovenske pravne osebe lahko odpirale račune v tujini. To pomeni, da bodo lahko neposredno poslovale s tujimi bančnimi sistemi in to dejstvo bo korenito spremenilo položaj slovenskih bank doma. V poslovanju z vrednostnimi papirji bomo skrbniške račune odpravili postopoma, v treh korakih, podobno bodo stvari tekle pri poslovanju z gotovino. Nekaj sprememb bo v teh segmentih že konec letošnjega leta.
R.R.