Z reorganizacijo Evropske komisije nastaja nov Generalni direktorat za podjetniško politiko
[ Evrobilten št. 20, julij 2000 ]
Kljub velikemu pomenu, ki ga ima turizem za velike članice EU (Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Španija), sodi med tista področja, kjer so komunitarne pristojnosti še vedno zelo omejene. Amsterdamski sporazum, ki še ni ratificiran, v členu 3u sporazuma prvič v zgodovini EU omenja ukrepe na področju turizma in še to v kontekstu podpore splošnih ciljev EU. V evropski pravni ureditvi skoraj ni uredb, ki bi neposredno urejale področje turizma. Tako za zdaj obstajajo le tri direktive, ki se neposredno nanašajo na turizem:
- direktiva o statistiki
- direktiva o paketnih turističnih potovanjih ter
- direktiva o t.i. "time sharingu" - investiranju v turistične zmogljivosti s pravico uporabe v skladu z lastnim vložkom.
Medtem, ko je prva nastala kot odraz potreb po enotni metodologiji statistike turističnih tokov, sta drugi dve usmerjeni predvsem na varstvo potrošnika.Žal turizem v EU za zdaj še nima konkretnih mehanizmov, ki bi instrumentalizirali področje kot posebno področje delovanja Unije. Nima posebej določenih proračunskih sredstev, niti institucionalnih programov oz. ustrezne pravne podlage za to. K takemu stanju precej pripomorejo različna in neusklajena stališča držav članic, ki bi jih strnili v tri skupine:
- del držav članic meni, da turizem ni in ne sme biti v pristojnosti Unije
- nekatere članice ne želijo, da se skupni denar troši na "manj pomembnih področjih", ker bi ga ostalo manj na osrednjih, tradicionalnih področjih delovanja Unije
- nekaj držav članic je proti, ker turizem pri njih ni niti pristojnost državnih oblasti, ampak se ukrepi sprejemajo pretežno na regionalni ravni (npr. Nemčija)
Taka in podobna stališča se pojavljajo že vrsto let in ni pričakovati, da bi se v krajšem času spremenila ali uskladila. Razumeti in gledati jih je treba tudi v luči nenehnega boja med državami članicami in Evropsko komisijo za prenos pristojnosti z držav na Bruselj.
Institucionalna pokritost turizma na ravni EU
Za turizem je bil doslej v okviru Komisije pristojen eden od oddelkov Generalnega dorektorata XXIII. Ena glavnih nalog Turističnega oddelka v DG XXIII je bila sodelovanje z Evropsko komisijo zaradi zagotavljanja upoštevanja interesov turizma ob pripravi zakonodaje in ob izvajanju programov in politik, ki v osnovi niso namenjene ciljem razvoja turizma. Gre predvsem za "turistično dimenzijo" programov in politik, ki pomembno vplivajo na razvoj s turizmom povezanih aktivnosti. Spekter teh aktivnosti je zelo širok: zaposlovanje, regionalni razvoj, izobraževanje, okolje, varstvo potrošnikov, zdravje, varnost, kultura, transport, finance in davki itd.
Z reorganizacijo Evropske komisije nastaja nov Generalni direktorat za podjetniško politiko, ki združuje dele prejšnjih DG III (industrija), DG XIII (informacijska družba) ter že omenjenega DG XXIII. Turizem bo v njem dobil samostojno enoto, ki jo bo vodil Rheinhard Klein in bo eden manjših oddelkov (skupaj jih bo 40) novega Generalnega direktorata. Delovanje Evropske komisije na področju turizma bo tudi v prihodnje omejeno na t.i. mehke ukrepe, to je na spremljanje turističnih vidikov v drugih politikah EU - okolje, kmetijstvo, transport, varstvo potrošnikov itd.
Evropska zakonodaja bo na turizem blagodejno vplivala
Slovenija pospešeno prevzema in implementira evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Do konca leta 2002 naj bi bila naša država interno povsem pripravljena na polnopravno članstvo v EU, kar pomeni, da bi bil naš pravni red povsem harmoniziran z evropskim. Povsem zanesljivo lahko trdimo, da prevzemanje pravnega reda EU in pospešena integracija v skupni notranji trg ugodno vplivata na razvoj turizma v Sloveniji. Odprava ovir pri pretoku blaga, ljudi in storitev mora imeti za posledico povečanje priliva turistov. Poleg tega bi s članstvom v EU Slovenija veliko pridobila na prepoznavnosti, ki je pomemben element promocije turizma sleherne države. Učinkovito bi bili odpravljeni prenekateri psihološki zadržki, ki slabo vplivajo na odločitve tujih turistov za letovanje pri nas (npr. povezovanje Slovenije z vojno in slabimi političnimi razmerami na Balkanu).
Za turizem je tudi uvedba evra ključnega pomena. Po svetu je turizem najširše razprostranjena dejavnost, ki ima opraviti s številnimi valutami. Evro bo delo zelo olajšal. Skoraj četrtina vseh turističnih potovanj prebivalcev EU poteka znotraj trga EU. Za to porabijo blizu 170 milijard evrov brez upoštevanja prevoznih storitev. Veliko prebivalcev EU se bo prvič praktično srečalo z uporabo evra prav med počitnicami. Pri turizmu znotraj EU bodo odpadli stroški ob menjavi valut. Obiskovalci iz "zunanjih" držav pa bodo imeli pri potovanjih po državah EU manj sitnosti.
Možnosti za finančno pomoč
Spodbude za razvoj evropskega turizma so zadnja leta pomembne, čeprav direktno financiranje turističnih aktivnosti v EU ni mogoče. Kot že omenjeno, turizem nima svojega lastnega proračuna, pristojni direktorat ni sposoben zagotavljati sredstev za turistične projekte. Evropska komisija sicer vedno znova poudarja pomen turizma za gospodarski razvoj, lastnega proračuna pa mu ne da. Turistični projekti dobivajo spodbude posredno, skozi spodbude razvojnim programom drugih področij, v katerih je turizem zastopan. Možni viri so predvsem trije:
- skladi za promocijo regionalnega, ekonomskega in socialnega razvoja v EU (strukturni skladi)
- sredstva za izvajanje programov in aktivnosti različnih razvojnih politik (okoljskih, izobraževalnih, raziskovalno-razvojnih, čezmejni CBC programi, promocija kulturne dediščine itd.)
- posojila prek Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.
Najpomembnejši vir financiranja razvoja turizma, še posebej v razvojno šibkih regijah, so strukturni skladi. Ker turizem prispeva k regionalnemu razvoju in ustvarja delovna mesta, je v obdobju 1994-1999 Skupnost namenila 7,3 milijarde ekujev iz strukturnih skladov za turistične projekte.
Turistično gospodarstvo EU sestavlja 2 milijona podjetij, pretežno malih in srednjih. Kar 94 odstotkov podjetij v turizmu ima manj kot 10 zaposlenih, k skupnemu prihodku turističnega sektorja pa prispevajo kar dve tretjini. EU namenja malim in srednjim podjetjem veliko strokovne pomoči in ugodnih oblik financiranja. Zato velja nameniti pozornost številnim finančnim programom, ki so namenjeni prav tej kategoriji podjetij:
- European Seed Capital Scheme
- The European Venture Capital Association (EVCA)
- Eurotech Capital Network
- EASDAQ Bruslej, neodvisna borza za majhna in hitro rastoča podjetja
- Alternative Investment Market (AIM) v veliki Britaniji itd.
Žal so navedene možnosti financiranja na voljo predvsem polnopravnim članicam EU, kar pa Slovenija še nekaj časa ne bo. Za države kandidatke so na voljo predvsem iz programov predpristopne pomoči, predvsem Phare. Taka sklada sta tudi Ispa in Sapard, če gre za projekte, ki so povezani s prometno infrastrukturo oziroma kmetijstvom (npr. kmečki turizem).
Mag. Cveto Stantič,
član Ožje pogajalske skupine