Financiranje in proračun Evropske unije

Finančna perspektiva

Evropska unija se financira iz skupnega letnega proračuna, ki temelji na finančni perspektivi, to je dogovoru o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Evropske unije za večletno obdobje ter predstavlja temeljni okvir za evropske politike v danem finančnem obdobju.

Več o finančni perspektivi

Odhodki proračuna

V nasprotju z nacionalnimi proračuni proračun EU ne sme v nobenem letu izkazovati primanjkljaja, torej morajo biti proračunski prihodki uravnoteženi s proračunskimi odhodki. Zgornje meje posameznih kategorij so določene v srednjeročnem okviru financiranja EU (t.i. finančna perspektiva). Sredstva za financiranje skupnih politik (npr. kmetijska politika), razvojnih in raziskovalnih programov se preko različnih politik in programov prelivajo nazaj v države članice. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Tako na primer Slovenija finančnih sredstev is evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kakovostno pripravljenih programov.

Proračun EU za leto 2007

Prihodki proračuna

Proračun EU sestavljajo 3 glavne kategorije prihodkov:

1. Tradicionalni lastni viri: Tradicionalne lastne vire sestavljajo kmetijske dajatve ter carine, temelječe na skupni carinski tarifi za uvoz dobrin iz držav, ki niso članice EU. Kmetijske dajatve oziroma prelevmani se plačujejo v okviru skupne kmetijske politike ob uvozu kmetijskih dobrin ter sladkorja iz tretjih držav, oziroma ob proizvodnji ali skladiščenju sladkorja, isoglukoze in inulina. Države so upravičene do povračila stroškov zbiranja, pri čemer je stopnja za pokrivanje stroškov zbiranja določena v višini 25% tako zbranih sredstev. Delež prihodkov iz naslova tradicionalnih lastnih virov izkazuje trend upadanja; od reformnega leta 1988 do leta 2007 se je razpolovil ter z 29,1% padel na 14,9% vseh lastnih virov.
2. Vir na osnovi davka na dodano vrednost (DDV): Sredstva iz naslova DDV so definirana z uporabo enotne davčne stopnje na harmonizirano davčno osnovo. Glede na to, da je nabor dobrin, ki so obdavčene z DDV v posameznih državah članicah različen, je bila davčna osnova za prispevek v skupni proračun standardizirana - skupni neto prilivi iz naslova DDV v posamezni državi članici so deljeni z ocenjenimi ponderiranimi povprečnimi stopnjami po posameznih obdavčenih dobrinah. Ob tem harmonizirana davčna osnova od leta 1999 v nobeni državi članici ne sme preseči 50% njenega bruto nacionalnega dohodka (BND), najvišja enotna stopnja pa od 2004 znaša 0,50%. V letu 2007 proračunski vir na osnovi DDV predstavlja 15,3% vseh prihodkov proračuna EU.
3. Vir na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND): Definiran je kot izravnalna postavka, t.j. razlika med odhodki in vsemi ostalimi viri financiranja. Vsakoletna stopnja se aplicira na BND posamezne države članice, ki je izračunan z enotnim postopkom, določenim v uredbi Sveta EU. Del sredstev iz naslova BND predstavljajo tudi rezerve in sredstva za izredne razmere, ki so v proračunu vsako leto predvidena, vendar jih države ne vplačajo dokler ni potrebno njihovo črpanje. V letu 2007 ta vir predstavlja 68.7% vseh lastnih sredstev.

Ostali prihodki proračuna EU (presežki prejšnjih let, zamudne obresti, kazni) predstavljajo 1,1% vseh prihodkov.