Prednostne naloge slovenskega predsedovanja so bile v veliki meri določene v 18-mesečnem programu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter v Pregledu podedovane agende Sveta EU.
Predsedstvo je opredelilo pet prednostnih področij svojega delovanja:
- prihodnost Evrope - pravočasna uveljavitev Lizbonske pogodbe,
- uspešen zagon novega ciklusa lizbonske strategije,
- korak naprej v reševanju energetsko-podnebnih vprašanj,
- nova pozornost Zahodnemu Balkanu in
- spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga.
1. Po podpisu Lizbonske pogodbe 13. decembra 2007 je glavna naloga držav članic v letu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov, tako da bi nova pogodba lahko začela veljati pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. Slovenija si bo prizadevala ratificirati novo pogodbo čim prej, v začetku leta 2008, in tako dati pozitiven zgled za ratifikacijske postopke v drugih državah članicah.
2. Lizbonska strategija je ena izmed ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Na spomladanskem Evropskem svetu bomo zagnali drugi triletni ciklus prenovljene lizbonske strategije. Strategija prinaša rezultate, ki se kažejo v povečani rasti in zaposlovanju, zato korenite spremembe prednostnih področij delovanja in procesa niso potrebne. Osredotočiti se moramo predvsem na izvajanje nacionalnih programov reform. Ključno je nadaljevanje procesa in čimbolj gladek prehod v naslednji ciklus. Slovenija si bo zato prizadevala za pravočasno sprejetje integriranih smernic za rast in delovna mesta (2008-2010), ki naj se ne bi koreniteje spreminjale.
Menimo, da se moramo še naprej osredotočati na štiri prednostna področja lizbonske strategije: vlaganje v raziskave, znanje in inovacije; razvoj konkurenčnega poslovnega okolja; prilagoditev trga dela in odgovore na demografske izzive; ter vprašanja energetike in podnebnih sprememb.
3. Evropski svet je marca 2007 opredelil temeljne elemente nove evropske integrirane podnebne in energetske politike. Podnebno-energetski sveženj, ki ga bo konec januarja izdala Evropska komisija, predstavlja eno ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Vodili bomo izjemno zahtevna pogajanja, zato pričakujemo, da bodo države članice in institucije EU konstruktivno sodelovale. Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnji dogovor glede svežnja (konec 2008/ najkasneje začetek 2009), saj bi si s tem Evropa zagotovila dober izhodiščni položaj pri sklepanju dogovorov z mednarodnimi partnerji o post-kjotskem režimu, katerega cilj je doseči uravnoteženo in pošteno ureditev po letu 2012. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo tudi za napredek pri oblikovanju energetske politike EU, saj je ta tesno povezana z bojem proti podnebnim spremembam.
4. Stabilnost Zahodnega Balkana je izredno pomembna za varnost in blaginjo celotne Unije. Zato je predsedstvo prepričano, da bi razvoj evropske perspektive držav Zahodnega Balkana moral ostati poglavitna točka na dnevnem redu EU. Tako si bo Slovenija prizadevala za ponovno potrditev Solunske agende iz leta 2003, dokončanje mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in krepitev regionalnega sodelovanja na različnih področjih.
Rešitev vprašanja Kosova in implementacija novega statusa, kjer mora EU prevzeti vodilno vlogo, mora zagotoviti večjo stabilnost in varnost v celotni regiji.
5. V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga si bo predsedstvo prizadevalo za krepitev dialoga znotraj EU, saj je ta temelj sobivanja vseh evropskih državljanov. Pomembno je, da se njegovega pomena zaveda širša evropska javnost. Predsedstvo si bo zlasti prizadevalo za spodbujanje medkulturnega dialoga z Zahodnim Balkanom, poseben prispevek v tem okviru pa je tudi slovenska pobuda za ustanovitev evro-mediteranske univerze s sedežem v Piranu.
