- Kaj pomeni izraz, da je neka država predsedujoča Evropski uniji? Kaj to pomeni za Slovenijo?
- Kaj bo predsedovanje EU prineslo Sloveniji?
- Kakšni so cilji predsedstva?
- V kolikšni meri lahko predsedujoča država uveljavlja svoje interese?
- Kolikšen bo strošek slovenskega predsedovanja?
- Koliko srečanj bo organiziranih v okviru slovenskega predsedovanja in na katerih lokacijah potekajo pomembnejši dogodki v času predsedovanja?
- Kje lahko spremljam aktualne informacije v zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU?
- Ali so bile za namene predsedovanja Slovenije Svet EU v letu 2008 načrtovane kadrovske okrepitve?
Kaj pomeni izraz, da je neka država predsedujoča Evropski uniji? Kaj to pomeni za Slovenijo?
Izraz 'predsedujoča država' pomeni, da država članica za obdobje šestih mesecev predseduje Svetu Evropske unije (EU). Pravno formalno država ne predseduje celotni Evropski uniji, temveč le eni izmed njenih petih institucij, Svetu EU.
Ko država predseduje Svetu EU mora voditi delo vseh sestav Sveta EU na vseh ravneh - od delovnih skupin do Sveta EU in Evropskega sveta, zastopati Svet EU v odnosu do drugih institucij EU, in zastopati Evropsko unijo v mednarodni skupnosti (v mednarodnih organizacijah in v odnosih s tretjimi državami).
Predsedujoča država članica mora za opravljanje naštetih nalog tako poskrbeti za dnevni red sestankov, pripravljati kompromisne predloge ter biti v svoji vlogi nevtralna.
Predsedovanje Slovenije pomeni, da bo slovenski predsednik vlade v prvi polovici 2008 vodil oba vrha Evropske unije, kjer predsedniki vlad in držav članic določajo politične smernice razvoja EU. Pomeni, da bodo slovenski ministri predsedovali sestavam Sveta Evropske unije in na svojih področjih sprejemali zakonodajne predloge na ravni EU ter da bodo slovenski strokovnjaki predsedovali delovnim telesom pod ministrsko ravnjo.
Kaj bo predsedovanje EU prineslo Sloveniji?
Predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) je za Slovenijo velika odgovornost in velika priložnost hkrati. Slovenija predseduje prva med novimi državami članicami, ki so v Unijo vstopile 1. maja 2004, hkrati pa je to seveda tudi velik organizacijski zalogaj.
Hkrati je predsedovanje priložnost za utrditev prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot države in priložnost za promocijo v mednarodni skupnosti. Glede na to, da predsedujoča država gosti številna politična srečanja in opravlja druge naloge povezane s predsedovanjem, je tudi ves čas v veliki medijski pozornosti, katero si prizadeva v čim večji meri usmeriti tudi v turistično promocijo. Uspešno predsedovanje pa je dolgoročen nacionalni interes, saj si tako država pridobi ugled v odnosu do ostalih članic EU in tudi v širšem evropskem ter svetovnem prostoru.
Kakšni so cilji predsedstva?
Cilje oziroma prioritete predsedovanja si vsaka predsedujoča država definira sama, a načeloma je cilj vseh predsedujočih držav, da se doseže čim večji napredek pri zakonodajnem delu Sveta EU. Na splošno je cilj predsedujoče vodenje Sveta EU na način, ki zagotavlja konstruktiven in učinkovit potek dela na zasedanjih vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta.
Aktivnosti predsedujoče države so v veliki meri odvisne tudi od napredka, doseženega v obdobju prejšnjih predsedstev (t.i. podedovana agenda). Prednostne naloge slovenskega predsedovanja so bile v veliki meri določene v 18-mesečnem programu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter v Pregledu podedovane agende Sveta EU. Slovensko predsedstvo je opredelilo pet prenostnih nalog: prihodnost EU s poudarkom na spremljanju ratifikacije Lizbonske pogodbe po državah članicah, Lizbonska strategija, energetsko-okoljski paket in Zahodni Balkan.
V kolikšni meri lahko predsedujoča država uveljavlja svoje interese?
Predsedstvo mora delovati nevtralno in nepristransko in ne sme favorizirati niti svojih niti interesov drugih držav članic, pač pa mora slediti skupnim evropskim ciljem. Predsedovanje ni priložnost za predsedujočo državo, da v ospredje postavi svoje specifične nacionalne interese, saj bi tako izgubila kredibilnost.
Vsa uspešno izpeljana predsedovanja so bila tista, ki so v ospredje postavila evropske interese, ne lastnih. Uspešno predsedovanje je dolgoročen nacionalni interes, saj si tako država pridobi ugled v odnosu do ostalih članic EU in tudi v širšem evropskem ter svetovnem prostoru.
Ne glede na nevtralno in nepristransko držo, pa ima vsaka predsedujoča država možnost oblikovati lastno politično dimenzijo predsedovanja, ki se odraža predvsem pri določitvi vrstnega reda in časovne dinamike obravnavanja prednostnih vsebin ter v političnem tonu predsedovanja.
Kolikšen bo strošek slovenskega predsedovanja?
Slovenija ocenjuje stroške predsedovanja na 62 milijonov evrov. Ta znesek pokriva stroške za kadre in stroške, povezane z organizacijo dogodkov, zagotavljanjem varnosti, promocijo, infrastrukturnimi posegi in ostalimi stroški logistike za dogodke v Slovenije. V vsakem primeru govorimo lahko le o ocenah stroškov, saj bomo lahko o dejanskih stroških govorili šele po končanem predsedovanju.
Evropska unija državi predsedujoči državi pokrije večino stroškov za vodenje dela na sedežu Sveta EU v Bruslju in Luksemburgu (na voljo da prostore za zasedanja, zagotovi in plača tolmačenje, poskrbi za prevajanje in kopiranje gradiv).
Stroški zasedanj v Bruslju se tako krijejo iz proračuna EU, razen stroškov organizacije dveh Evropskih svetov, ki jih krije predsedujoča država. Generalni sekretariat Sveta EU poravna tudi stroške tolmačenja za pet neformalnih srečanj Sveta v predsedujoči državi. Stroške formalnih in predvsem neformalnih dogodkov v predsedujoči državi krije država sama, razen stroškov tolmačenja za 5 neformalnih ministrskih srečanj Sveta EU.
Koliko srečanj bo organiziranih v okviru slovenskega predsedovanja in na katerih lokacijah potekajo pomembnejši dogodki v času predsedovanja?
Po dosedanjih izkušnjah predsedujoča država v šestmesečnem mandatu predseduje dvema zasedanjema Evropskega sveta, več kot 30 ministrskim zasedanjem, okrog 50 zasedanjem Odbora stalnih predstavnikov (Coreper I in II) ter okoli 3000 zasedanjem delovnih skupin in različnih odborov. Predsedujoča država organizira tudi že vnaprej dogovorjena srečanja EU s tretjimi državami. Poleg tega mora predsedujoča država za uspešno vodenje velikega števila formalnih zasedanj opraviti tudi veliko neformalnega dela v obliki lobiranj, pogajanj in neformalnih sestankov s posameznimi državami članicami, skupinami držav ter evropskimi institucijami.
Poleg formalnega dela predsedovanja, ki se odvija na sestankih v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, se je uveljavila tudi praksa priprave neformalnih srečanj v predsedujoči državi, kjer se organizirajo neformalna zasedanja različnih sestav Sveta, ministrske konference in številni drugi dogodki. V Sloveniji načrtujemo organizacijo okoli 150 takšnih dogodkov. Večina večjih dogodkov, ki bodo potekali v Sloveniji, to bodo predvsem neformalni ministrski sveti in ministrske konference, bo organiziranih v prenovljenem konferenčnem centru na Brdu pri Kranju.
Kje lahko spremljam aktualne informacije v zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU?
Aktualne vsebine, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu EU lahko spremljate na uradni spletni strani slovenskega predsedstva na www.eu2008.si. Stran je na voljo v treh jezikovnih različicah in sicer v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku.
Ali so bile za namene predsedovanja Slovenije Svet EU v letu 2008 načrtovane kadrovske okrepitve?
Predsedovanje je projekt Vlade Republike Slovenije. To pomeni, da so prvi poklicani za njegovo izvedbo vsi organi državne uprave: ministrstva, vladne službe in organi v sestavi ministrstev. Organizacija projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2008 temelji na obstoječih kadrovskih virih organov državne uprave, vendar pa je Vlada RS resornim organom odobrila dodatne zaposlitve za določen čas, ki so namenjene predvsem nadomeščanju že zaposlenih javnih uslužbencev, ki bodo popolnoma vključeni v izvedbo predsedovanja.
Vlada RS je 6. oktobra 2005 sprejela kadrovski načrt organov državne uprave za predsedovanje Slovenije Svetu EU v letu 2008. V projekt predsedovanja je vključenih 2071 javnih uslužbencev, 161 zunanjih strokovnjakov (sekundiranci, domači in tuji eksperti) ter 262 študentov, ki že delajo ali pa so še predvideni za sodelovanje (podatki za oktober 2007). V številu 2071 je zajeto 1861 javnih uslužbencev v Ljubljani in 164 na Stalnem predstavništvu v Bruslju (SPBR):
- na vsebinskih nalogah dela 1044 javnih uslužbencev (Ljubljana in SPBR);
- na koordinacijskih, organizacijskih in logističnih nalogah (brez varovanja, ki ga v celoti pokriva Ministrstvo za notranje zadeve) dela 1027 javnih uslužbencev, od tega 524 vojakov (Ljubljana in SPBR).
Skupaj je v projekt vključenih 1810 javnih uslužbencev, ki so že zaposleni v upravi in so prevzeli naloge predsedovanja, ter 261 za določen čas.