Pogodbe

Pogodbe so primarna zakonodaja Evropske unije, ki je primerljiva z ustavnim pravom na nacionalni ravni. Pogodbe določajo temeljne elemente Unije in zlasti pristojnosti akterjev sistema Skupnosti, ki sodelujejo v procesu odločanja, zakonodajne postopke in tudi pooblastila, ki so jim dodeljena. Pogodbe so predmet neposrednih pogajanj med vladami držav članic in morajo biti nato ratificirane s strani vseh držav članic v skladu s postopki, predvidenimi na nacionalni ravni (načeloma v nacionalnih parlamentih ali na referendumu).

Spodaj najdete seznam teh temeljnih pogodb, pri čemer gre izpostaviti predvsem dve pogodbi na katerih sloni celoten pravi red EU, to je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o Evropski uniji. Posebno mesto pa si zasluži tudi Pogodba o Ustavi za Evropo, katera naj bi vsebinsko zajemala vse (in več), kar so prej urejale različne pogodbe, in bi tako postala krovni dokument pravnega reda EU.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)

Glavni cilj Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) je doseči postopno povezovanje evropskih držav in vzpostaviti skupni trg, temelječ na štirih vrstah prostega pretoka (blaga, oseb, kapitala in storitev) in postopnem približevanju gospodarskih politik. Države članice so se za to odrekle delu svoje suverenosti in institucijam Skupnosti dale pooblastilo za sprejetje zakonodaje, ki se neposredno izvaja v državah članicah (uredba, direktiva, odločba) in ime prednost pred nacionalnim pravom.

Aktualna Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) je rezultat sprememb Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (Pogodba EGS), ki je bila podpisana v Rimu leta 1957 in je začela veljati 1. januarja 1958. Le-ta je bila večkrat spremenjena, zlasti z Enotnim evropskim aktom, ki je začel veljati leta 1987, Maastrichtsko pogodbo (Pogodbo o Evropski uniji), ki je začela veljati leta 1993, Amsterdamsko pogodbo, ki je začela veljati 1999, in Pogodbo iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003. S temi spremembami so se področja, ki izhajajo iz PES, razširila in danes vključujejo skoraj vse gospodarske in nekatere bolj politične vidike, kot so pravica do azila in priseljevanje.

Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti - historično besedilo [pdf, 856 Kb] (Rim, 25.3.1957)

Pogodba o Evropski uniji (PEU)

Pogodba o Evropski uniji (PEU) ima dva glavna cilja: uresničitev monetarne unije z določitvijo načel in ukrepov za vzpostavitev evra ter oblikovanje gospodarske in politične unije. Od te pogodbe naprej govorimo o zgradbi EU na treh stebrih, pri čemer je prvi Evropska skupnost, druga dva pa sta skupna zunanja in varnostna politika ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Vendar obstaja velika razlika med prvim stebrom in drugima dvema: slednja nista sprožila prenosa suverenosti na skupne institucije, kot se je zgodilo s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Države članice so želele na teh področjih ohraniti samostojno pravico do odločanja in se omejiti na medvladno sodelovanje. Najpomembnejši pravni instrumenti na teh področjih so skupni ukrep, skupno stališče in okvirni sklep, ki se skoraj vedno sprejmejo soglasno in so omejeno zavezujoči.

Izvirna PEU (Maastrichtska pogodba) je začela veljati 1. novembra 1993 in je bila zaporedno spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, ki je začela veljati leta 1999, in Pogodbo iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003.

Poleg tega je potrebno še poudariti, da PEU preimenuje Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) v Evropsko skupnost (ES).

Pogodba o Evropski uniji - historično besedilo [pdf, 742 Kb] (Maastricht, 7.2.1992)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) je bila podpisana v Rimu 25. marca 1957 in je začela veljati 1. januarja 1958 hkrati s Pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti.

Namen Pogodbe EURATOM je bil uskladiti raziskovalne programe za miroljubno uporabo jedrske energije, ki so jih države članice že začele izvajati ali so se na to pripravljale. To pogodbo je medtem prevzela PES.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo - historično besedilo [pdf, 856 Kb] (Rim, 25.3.1957)

Pogodba o Ustavi za Evropo

Zasluži si, da jo omenimo posebej: voditelji držav in vlad so jo odobrili 18. junija 2004 in podpisali 29. oktobra 2004, vendar je vseh 27 držav članic Evropske unije ni ratificiralo. Do konca leta 2007 naj bi Ustavo nadomestila Reformna pogodba, ki bo udejanjila večino sprememb predvidenih v Pogodbi o Ustavi za Evropo, a brez karakteristik ustavnosti.

Bistvene spremembe, ki jih prinaša Pogodba o Ustavi za Evropo [pdf, 250 Kb]

Ostale pogodbe oziroma pogodbe, ki spreminjajo ali dopolnjuje ustanovne pogodbe

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (Pogodba ESPJ ali Pariška pogodba) je najstarejša od treh pogodb, ki ustanavljajo Evropsko skupnost. Podpisana je bila v Parizu 23. julija 1952 in je 23. julija 2002 potekla, saj je bila sklenjena samo za dobo 50 let.

Njen namen je bil oblikovati skupni trg za premog in jeklo, pri čemer bi lahko obstoječo obliko povezovanja postopno razširili na druga gospodarska področja. Premogovništvo in jeklarstvo zdaj sodita v sistem skupne zakonodaje PES.

Enotni evropski akt

Enotni evropski akt je bil podpisan 28. februarja 1986 v Haagu, veljati pa je začel 1. julija 1987. Njegov namen je bil, najkasneje do 31. decembra 1992, dokončno vzpostaviti evropski notranji trg, tj. prostor prostega pretoka oseb, kapitala, blaga in storitev.

Enotni evropski akt - historično besedilo [pdf, 232 Kb] (Haag, 28.2.1986)

Amsterdamska pogodba

Amsterdamska pogodba je bila podpisana 2. oktobra 1997 in je začela veljati 1. maja 1999. Poleg tega, da je spremenila označevanje členov Pogodbe o EU in Pogodbo o ES, je uvedla dve pomembnejši spremembi:

• uporabo postopka soodločanja za nova področja in tudi povečanje števila primerov, ko lahko Svet Evropske unije odloča s kvalificirano večino, in ne soglasno;
• prenos nekaterih področij, ki so del PEU (vizumska politika, dodelitev pravice do azila in na splošno vsa vprašanja prostega pretoka), v PES; zaradi tega prenosa se je tretji steber EU spremenil v "Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah".

Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte [pdf, 1253 Kb] (Amsterdam, 2.10.1997)

Pogodba iz Nice

Pogodba iz Nice je bila podpisana 26. februarja 2001 in je začela veljati 1. februarja 2003. Namen te pogodbe je bil prilagoditi delovanje Evropske unije in njenih institucij širitvi 1. maja 2004. Med spremembami lahko omenimo:

• spremembo postopka odločanja;
• izrazito zmanjšanje števila primerov, ko mora Svet odločati z absolutno večino; Svet lahko sedaj s kvalificirano večino odloča na številnih področjih: prost pretok državljanov, pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, industrijska politika itd.;
• spremembo ponderiranja glasov v Svetu EU;
• novo razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu;
• Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Italija so se odpovedali drugemu komisarju;
• okrepitev pooblastil predsednika Evropske komisije.

Pogodba iz Nice, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte [pdf, 364 Kb] (Nica, 26. 2. 2001)

Pristopne pogodbe

Pristopne pogodbe vsebujejo pogoje, določene za pristop novih držav k Evropski uniji, in potrebne prilagoditve pogodb, na katerih temelji Evropska unija.