Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Okolje

Okoljska politika Evropske unije temelji na prepričanju, da so gospodarska rast in blaginja, družbeni napredek ter varstvo okolja nedeljivo povezani in le ob skupnem napredku prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja današnjih in prihodnjih rodov. Na področju okolja so danes največji izzivi podnebne spremembe, nevarnost zmanjšanja biotske raznovrstnosti ter nezaželeni vplivi onesnaževanja za naše zdravje, kot tudi smotrna uporaba naravnih virov in zmanjšanje količine odpadkov. EU se teh izzivov loteva s postavljanjem visokih okoljskih standardov ter s spodbujanjem novih načinov dela in čistejših tehnologij, ki na drugi strani tudi povečujejo konkurenčnost in inovativnost našega gospodarstva ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek.

Temelj prizadevanj EU je zagotoviti, da njene odločitve na vsakem od teh treh področij - gospodarskem, socialnem in okoljskem - nimajo škodljivega učinka na drugi dve področji. Pri sprejemanju odločitev o kmetijstvu, ribištvu, prometu, energetiki, trgovini, razvoju itn. se tako vedno upoštevajo okoljski vidiki.

Temeljna načela

Odločitve okoljske politike EU temeljijo na naslednjih temeljnih načelih:

  • preprečevanje je boljše kot čiščenje: bolje je odpraviti onesnaževanje pri viru, kot pa se ukvarjati z njegovimi posledicami;
  • onesnaževalci morajo plačati za onesnaženje, ki ga povzročijo;
  • če kar koli močno kaže na porajajoč se okoljski problem, se sprejmejo previdnostni ukrepi tudi brez dokončne znanstvene potrditve.

Okoljski akcijski program

Sedanji okoljski akcijski program, ki bo EU popeljal v leto 2012, je šesti po vrsti. Temelji na 30 letih dejavnosti, ki je prinesla že vrsto koristi, vključno z veliko čistejšim zrakom in vodo, širitvijo zavarovanih naravnih habitatov, boljšim ravnanjem z odpadki, boljšo vnaprejšnjo presojo posledic planskih odločitev na okolje ter več okolju prijaznih izdelkov. Aktualni okoljski akcijski program opredeljuje štiri prednostne naloge:

  • podnebne spremembe - dolgoročni cilj je preprečiti, da bi globalna temperatura narasla za več kot dve stopinji v primerjavi s temperaturo v predindustrijski dobi;
  • narava in biotska raznovrstnost - cilji EU ne obsegajo samo varstva obstoječih vrst, temveč tudi preprečevanje in nadzor vdora tujerodnih vrst v habitat, ki lahko porušijo ravnotežje naših ekosistemov;
  • okolje in zdravje ter kakovost življenja - zmanjšati škodljivost onesnaževanja za naše zdravje;
  • naravni viri in odpadki - cilj EU je zmanjšanti tako vpliv uporabe virov na okolje kot nastajanje odpadkov ob enakem obsegu gospodarske rasti, kar v osnovi pomeni povečano rabo obnovljivih virov, več recikliranja in boljše ravnanje z ostanki odpadkov.

Izvajanje politik

Evropska komisija sistematično spremlja, ali države članice prenašajo politike EU v nacionalne predpise v celoti in pravočasno ter ali te nacionalne predpise ustrezno izvajajo. Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti, jo Komisija lahko postavi pred Sodišče Evropskih skupnosti. Sodišče lahko izreče denarno kazen kršiteljem, ki že dlje časa neobzirno kršijo okoljske pravne določbe. Podjetij, ki ne izpolnjujejo posebnih zahtev, ne doletijo samo kazni, temveč se lahko od njih zahteva, da plačajo odpravo kakršne koli škode, ki so jo povzročila okolju.

Slovenija in okoljska politika EU

V pogajanjih za vstop v EU se je Slovenija dogovorila za tri prehodna obdobja, in sicer na področju:

  • komunalnih odpadnih voda (do konca leta 2015) - vsa slovenska naselja z več kot 2000 prebivalci bodo oskrbljena z ustreznimi čistilnimi napravami za čiščenje odpadnih voda. Izboljšan in razširjen bo nadzor nad kakovostjo voda, še posebej podzemnih voda, voda za kopanje in voda, primernih za ribe in lupinarje.
  • odpadne embalaže (do leta 2007) - v skladu z načelom "onesnaževalec plača", bo večji del bremena nosilo slovensko gospodarstvo, tj. uvozniki, proizvajalci, embalerji in trgovci, ki bodo za embalažo, dano na slovenski trg, plačevali embalažnino. Zbrana sredstva bodo namenjena obratovanju sistema ravnanja z odpadno embalažo.
  • industrijskega onesnaževanja (do konca septembra 2011) - za celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja bo uvedeno okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo in delovanje nekaterih vrst naprav oziroma za opravljanje nekaterih dejavnosti. Upravljavci naprav, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, morajo za njihovo obratovanje po 1. januarju 2005 pridobiti ustrezna dovoljenja. Podjetjem se bo v okviru sistema upravljanja in pregledovanja okolja (EMAS) podeljeval znak za okolje.

Vzpostavljen je tudi nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Bistvena novost je, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler upravni enoti ne bo predložil potrdila, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Stroške razgradnje bo lastnik avtomobila plačal le za avtomobil, kupljen pred 1. marcem 2003, s 1. januarjem 2007 pa so obveznost plačila prevzeli proizvajalci oziroma uvozniki avtomobilov.

Povezave

Okolje in Slovenija

Okolje in EU